Digitalizacija nogometa – ustVARjanje pravičnosti ali kVARjenje pristnosti?

Video pomožni sodnik, kot se glasi dobesedni prevod angleškega izraza Video Assistant Referee (VAR), postaja integralni del nogometne igre. Večletna testiranja napredne tehnologije so sistem izboljšala do te mere, da se sistem že redno uporablja v več nogometno razvitih državah po svetu. Ideja o vključitvi tehnologije v nogomet je bila zasnovana z namenom, da bi nogomet osvobodili sodniških napak, ki prepogosto ključno vplivajo na razplete tekem. Kljub temu pa se mnogi ljubitelji najpomembnejše postranske stvari na svetu ne strinjajo z digitalizacijo nogmeta, saj le-ta s svojo zamudnostjo ubija pristno nogometno emocionalnost.
Nogomet je eden izmed najbolj priljubljenih športov na svetu. Vendar pa so v preteklosti na razplete tekem prepogosto vplivali sodniki. Žal ljudje nismo nezmotljivi in utopično bi bilo pričakovati, da bo deljenje pravice na nogometnih prizoriščih potekalo brez napak. Sodnik je vendarle le človek, čigar oko sem ter tja bodisi spregleda bodisi napačno oceni kakšno situacijo na igrišču. Takšne napake sprva zgledajo kot malenkost, a mnogokrat prav te malenkosti ključno vplivajo na zgodovinske odločitve o zmagovalcih in poražencih. Po zadnjem sodnikovem žvižgu so neskončne razprave o pravilnosti sodniških odločitev stalnica, tako kot tudi tista sladka ugibanja, ki temeljijo na aktivni uporabi pogojnika »kaj pa bi bilo, če bi…«. Nogometni svet je enoten, da delivci pravice prevečkrat krojijo usodo nogometnih ekip. Vprašanje je tudi, ali je to početje namerno ali nenamerno. Matjaž Jakopič, podpredsednik Zveze nogometnih trenerjev Slovenije je mnenja, da sodniki v današnjem času sodijo izredno pošteno, vendar v okviru svojih sposobnosti ter, da njihove napake niso posledica nepoštenosti, pač pa slabega poznavanja nogometne igre. Nogometni svet si je bil še nekaj let nazaj povsem enoten, da želi popolnoma izločiti človeške napake pri sojenju na nogometnih tekmah. V zadnjih letih se je ponudila rešitev – vključitev računalniške tehnologije na nogometna prizorišča, ki pa problema ni rešila. Nogometna javnost se je razdelila bolj kot kdajkoli prej.

KDO ALI KAJ JE VAR?
Namen VAR-a je video asistenca glavnemu sodniku nogometnega srečanja, ki prek posnetkov pregleduje sodniške odločitve. Ponovni pregled situacije je zahtevan s strani glavnega sodnika tekme ali prek pomožnega sodnika, ki v posebnem prostoru ob igrišču ves čas pregleduje različne sporne situacije z vseh mogočih zornih kotov. Dejstvo je, da je nemogoče nogomet osvoboditi vseh napak in zagotoviti popolno poštenost. Da bi to dosegli, bi preprosto morali posegati v igro. Ker pa si tega ne želi nihče, je bilo potrebno postaviti jasne kriterije, kdaj je potrebno ustaviti igro. Zato ponoven pregled terjajo štiri situacije nogometne igre, ki so bile skozi analize tekem prepoznane kot ključne za potek tekme: GOLI – ali je bila akcija, v kateri je bil dosežen zadetek, sporna; ENAJSTMETROVKE; RDEČI KARTONI in ZAMENJANA IDENTITETA – ali je bil pri dodeljevanju rumenega ali rdečega kartona kaznovan napačen igralec. Ob prepoznanju napake video asistent prek mikrofona glavnemu sodniku sporoči napako, ta pa (lahko) spremeni svojo odločitev. V primeru, da glavni sodnik kljub obvestilu asistenta še vedno ni prepričan glede situacije, se sam odpravi na rob igrišča, kjer si samostojno ponovno ogleda posnetek situacije in odločitev sprejme sam.

OD EKSPERIMENTA DO SVETOVNEGA ODRA
Mednarodna nogometna asociacija (IFAB) je organ, ki ima glavno vlogo pri spreminjanju pravil nogometne igre. Njegovi člani so sistem video asistence razvijali skozi več diskusij med januarjem in aprilom leta 2016. Vodilni možje so si določili jasno filozofijo: »Čimmanj poseganja – čimveč koristi« (»minimum interference – maximum benefit«). Odbor se je zavedal, da bi s konstantnim prekinjanjem tekme uničili tok igre in nogometna čustva, zato cilj ni bil stoodstotna natančnost vseh sodniških odločitev. Prvi je sistem VAR preizkusil sodnik Ismail Elfath na tekmi dveh rezervnih ekip severnoameriške nogometne lige – New York Red Bulls II ter Orlando City B. Zatem je bil sistem prvič predstavljen tudi v Evropi na prijateljski tekmi med Italijo in Francijo, decembra 2016 pa je bila tehnologija prvič prisotna na vseh tekmah mednarodnega turnirja – Svetovnega klubskega prvenstva na Japonskem. Nato se je uporaba VAR-a pričela hitro širiti v več profesionalnih državnih prvenstvev. Uporaba sistema se je skozi to obdobje ves čas izpopolnjevala, še vedno pa ni brez napak. »VAR je prav gotovo v začetni fazi razvoja in se bo izpopolnil,« meni Jakopič. Kljub temu je sistem prepričal vodilne člane mednarodne zveze IFAB, ki so 3. marca 2018 uporabo video sodniške asistence zapisali v Pravilnik nogometne igre. Skladno s tem pa je tudi vrhovna svetovna nogometna organizacija FIFA uradno potrdila uporabo VAR tehnologije na prihajajočem nogometnem svetovnem prvenstvu v Rusiji letos poleti. Še vedno pa nekatere najmočnejše lige na svetu ne vključujejo video tehnologije na nogometna prizorišča, med drugim angleška Premier League ter elitna Liga Prvakov. Čemu?

ZAVORA ALI VIŠJA PRESTAVA NOGOMETU?
Dejstvo je, da je VAR počasi začel spreminjati nogomet, s tem pa prinesel precej več diskusij in kontroverznosti, kot si je kdo lahko predstavljal. Mnogi so sistem podprli in mu pripisali veliko vrednost pri odpravljanju napačnih sodniških odločitev. Nogomet je konec koncev športna igra in logično bi bilo, da je vsem vpletenim v interesu doseči čimvišjo stopnjo pravičnosti. Ta del nogometne javnosti je torej VAR-u odločno prikimal, saj tehnologijo vidijo kot ključno inovacijo za boljši nogometni jutri. Seveda pa vsak predmet obravnave dovoljuje poglede z različnih zornih kotov in tudi vpeljava VAR-a na svetovni nogometni avditorij ni zadovoljila celotne nogometne populacije. Mnogi kritiki so namreč prepričani, da VAR ne izboljšuje nogometa in mu celo škodi. Tem antagonistom nogometne revolucije gre najbolj v nos časovna zamudnost. Menijo namreč, da VAR igralcem otežuje igro, saj se pri nogometu ura ne ustavlja, gledanje posnetkov spornih akcij pa naj bi od sodnikov zahtevalo kar precej časa. Takega mnenja je denimo tudi Nejc Pušnik, poklicni nogometaš pri slovenskem prvoligašu Triglav iz Kranja: »Osebno sem proti sistemu VAR, saj ubija čar nogometa,« je dejal 19-letni vezist in dodal še, da kljub večji pravičnosti z naknadnimi odločitvami »uničuje tempo igre«. Obstaja pa tudi nevarnost, da bi digitalizacija sojenja na dolgi rok lahko rezultirala v izolacijo emocij od nogometa. Ljudje se danes vsakega zadetka svoje ekipe močno razveselijo. Ob zadetku jih preplavijo čustva veselja, sreče in radosti. Takrat jim tega nič ne more vzeti. No to ekstazo bi lahko tehnologija preprosto zadušila. Namesto slavja ob zadetku, bodo morali v prihodnje navijači sprva čakati nekaj trenutkov na ponoven pregled celotne akcije in šele po dokončnem priznanju zadetka bo čas za slavje. Tega si seveda ne želi nihče. Nogomet je igra veselja, radosti in nasploh čustvovanja med tekmo in preprečitev teh užitkov bi verjetno močno ohromila nogomet. No, Jakopič hladnokrvno zavrača, da bi lahko do takšnih kritičnih posledic sploh prišlo: »Popolne digitalizacije prav gotovo ne bo.« Digitalizacija pa skrbi tudi sodnike. Jaka Nadarević, sodnik 1. Slovenske mladinske lige ter občasni sodnik 2. Slovenske nogometne lige je mnenja, da bi popolna digitalizacija »pomenila konec sodnikom«. 24-letni Ljubljančan opozarja tudi na to, kako pomembna je dejanska vloga sodnika med tekmo: »Računalnik se ne zna pogovoriti z igralci, da bi jih pomiril in ne zna opozoriti na nevarnost posledic pri določenih prekrških,« je objasnil obetavni sodnik, ter dodal: »Ni vse samo v podeljevanju rumenih in rdečih kartonov.« Poleg časovne zamudnosti kritiki omenjajo tudi samo presojo sodnikov, katere situacije želijo ponovno pregledati in katerih ne. Za takšne kritike ime Nadarević odgovor: »Rešitev je v omejenem številu posnetkov.« Tako bi imela denimo vsaka ekipa možnost enega posnetka na tekmo. Podoben koncept že vrsto let uporabljajo pri tenisu, ameriškem nogometu in drugih športih. Ta način bi deloval tudi v nogometu, je prepričan Nadarević, ki še dodaja: »Tako med tekmo ne bi bilo veliko prekinitev, na sodnika pa se ne bi vršil pritisk, da naj ponovno pregleda vsako situacijo.« Mnenja o VAR-u so več kot očitno deljena. Vrtimo se v začaranem krogu; na eni strani hvaljenje sistema, na drugi izpostavljanje pomankljivosti. Dejstvo pa je, da VAR ne prinaša le napredka, ampak tudi veliko zmede in negodovanja. Za izpopolnitev do te mere, da ga bodo podprli vsi nogometni strokovnjaki in sladokusci, pa bo moral VAR pojesti še veliko pregovornih »žgancev«.

V OBJEMU STATISTIKE
Vodilni člani vrhovne nogometne organizacije FIFA so bili vse od začetka uporabe nove tehnologije odprti za mnenja nogometnih privžencev. Kritike so vzeli resno in opravili več analiz tekem. Rezultati so pokazali, da so kritike neupravičene. Statistika namreč kaže, da VAR vsekakor dela nogometno igro bolj pravično. Raziskava, ki so jo opravili člani IFAB, ko so analizirali 804 tekem v več kot 20 različnih tekmovanjih, na katerih je bil uporabljen sistem VAR, je pokazala, da je tehnologija natančnost sodniških odločitev izboljšala s 93 na kar 98,9 odstotkov. Tudi predsednik FIFE, Gianni Infantino, odločno brani uporabo video asistence v nogometu. Spletni portal Nogomania navaja rezultate raziskave članov svetovne nogometne organizacije, ki jih je Infantino medijem predstavil na tiskovni konferenci. Analizirali so 1.000 tekem, na katerih je VAR v povprečju vzel 90 sekund na tekmo. Kritikom, ki jim gre zamudnost tehnologije v nos, je ponudil zanimivo primerjavo. Izvajanja avtov namreč vzamejo kar do 7 minut na tekmo, kar je odločno več od devetdesetih sekund, ki jih mora nogomet plačati za ceno poštenih odločitev. Poleg tega je Infantino dodal, da je bila potreba po VAR uporabljena na zgolj 31,2 odstotka obravnavanih tekem, pri čemer je v 56,9 odstotkih primerov VAR ključno pomagal pri legitimnosti odločitev.

DIAGNOZA: OKUŽBA S TEHNOLOGIJO
VAR ni prihodnost nogometa, temveč v veliki meri že njegova sedanjost. V zadnjih desetletjih je tehnološki napredek zares skokovito naraščal. V sodobnem življenju smo na vsakem koraku obkroženi z ekrani, stroji, mikročipi in tehnologijo nasploh in le vprašanje časa je bilo, kdaj bo nov način življenja zajel tudi nogomet, do nedavnega nabolj zastarel šport med vsemi. Košarka, hokej na ledu, rokomet, odbojka, atletika, tenis in celo zimski športi že dolga leta koristijo video tehnologijo in precizne računalniške meritve časa za najnatančnejše rezultate. Le nogomet se je dolgo časa boril proti informacijsko-tehnološki revoluciji in poskušal ohraniti svojo originalno obliko. In to je morda tisto, kar je delalo nogomet najbolj pristen in najbolj popularen šport našega planeta. Sedaj je tudi na travnatih igriščih prisotna tehnologija, s katero sicer statistično dobivamo bolj pravično igro in realnejše rezultate, a hkrati s tem tudi tako zelo mučno rezanje tekoče nogometne igre. Igre, za katero Jakopič pravi: »Nogomet je najpreprostejša igra z žogo na svetu!« In ni jih malo, ki slednje mnenje delijo. Saj drži kot pribito. In bo držalo še naprej. S tehnologijo ali brez nje. Žan Černivec

Prejšnji članekEVROVIZIJA – (ne)političnost glasbenega festivala
Naslednji članek“Tega v Sloveniji nismo vajeni”