Mogoče lahko rečemo, da če nisi Luka, boš težko brez dela živel do konca življenja. Klišejsko mišljenje, da športniki zalužijo gore denarja in da imajo veliko sponzorjev, so znani (in to naj bi tudi bilo eno od plačil za njihov trud), potema pa sploh ne rabijo delati več nič, sej itak postanejo “modeli” in ambasadorji znamk in za njih je vse lepo. Na drugi strani pa poznamo slavne “Sebastijan Cimerotič probleme”, ki kar ne more in ne more pobegniti finančnim težavam.
Dejstvo je, da po zaključku športne kariere lahko pri športnikih, ki so se s tem poklicno ukvarjali, pride do socio-ekonomskih težav. Športniki se srečajo z upadom prihodkov, težave pri zaposlitvi, zagotavljanje socialne varnosti in neznanje pri poslovanju z denarjem (seveda to ne velja za vse športnike).
In kdo skrbi, da mlade športnike ne premami slava in denar?
V Sloveniji obstajata Sindikat športnikov Slovenije in (SŠS) in Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS), ki med drugim skrbita tudi za izobraževanje in zaposlovanje športnikov med in po končani športni karieri. Na državi ravni je bil sprejet strateški dokument Nacionalni program športa (NPŠ), s katerim je opredeljeno uresničevanje javnega interesa na področju športa in z njim država soustvarja pogoje za sam razvoj športa in športnikov. Država ima z Zakonom o športu in NPŠ sprejete številne sistemske ukrepe za podporo slovenskim športnikom, tako v času njihove aktivne športne poti, kot tudi po koncu kariere. Slovenija je sledila ciljem Evropske unije, prepoznala interes in učinkovitost zaposlovanja športnikov v državnih organih in javni upravi.
Poleg državne ureditve tega problema je tudi Mednarodni olimpijski komite pripravil Program razvoja zaposlitvene kariere za profesionalne športnike, ki skrbijo za športnike po koncu kariere. V študijskem letu 2016/2017 je Slovenija stopila v mednarodni projekt v sodelovanju z dansko univerzo UCN Denmark, kjer je končalo šolanje že več kot 5 generacij športnikov. Slovenija je ena izmed 24 sodelujočih držav pri tem programu, leta 2015 pa je kot prvi slovenski športnik diplomiral Suad Filekovič, lansko leto pa tudi Vid Kavtičnik.
Slovenija športnikom po upokojitvi zagotavlja delo v javni upravi.
Aktualne pravice vrhunskih športnikov v povezavi z zaposlovanjem so:
- celotna športna kariera se lahko športniku tudi šteje kot delovna doba;
- zagotavljanje izjemne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge na področju športa (osvojena medalja na OI, SP ali EP, ali dosežen svetovni rekord v članski konkurenci, ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino);
- zaposlovanje vrhunskih športnikov v državni upravi.
Mnogi so izbrali odgovor b)
In kako pridni so fanti v NK Olimpija? Vsi imajo končane srednje šole, nekateri od njih pa so že razvili dobre življenjske in karierne zgodbe, ki bodo ublažile prenehanje profesionalnega ukvarjanja s športom.
To je samo nekaj primerov, kako se športniki klub igranju preiskusijo v dvojni karieri, kjer morajo razmisliti tudi o svoji prihodnosti. Kolikor je biti poklicni športnik sanje vsakega drugega otroka, so sanje tistih, ki to dejasko postanejo, nekoliko drugačne. Šport je nepredvidljiv, toliko vlaganja in borbe, pa samo ena poškodba in se lahko tvoja kariera konča. Potrebno je misliti na svojo prihodnost in podpirati športnike in športne klube/društva, da svoje igralce vzpodbujajo k izobraževanju. Tudi v NK Olimpija svojim igralcem oprosti tudi kakšen trening, če imajo šolske obveznosti, seveda pa verjamemo, da lahko na tem področju veliko še postorijo. Organizirana predavanja za igralce, prikaz vseh možnosti, ki jih imajo v Sloveniji in vzpodbujanje vsesplošnega zavedanja o pomembnosti izobrazbe v današnjem svetu. Zato naslednjič preden obsodite športnika, da ima veliko denarja in “ne dela nič”, preverite, koliko časa, energije in volje so vložili v to, da lahko živijo svoje sanje.
viri:
