Janja Bračko
Janjo Garnbret, korošico, ki si je pri devetnajstih letih priplezala kar tri kolajne na svetovnem prvenstvu v treh različnih disciplinah, so športni novinarji razglasili za športnico leta 2018. Prejela je 276 glasov. Športnik leta 2018 pa je postal prav tako devetnajstletni čudežni deček slovenske košarke Luka Dončić. Ob njima so nagrade v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili tudi ostalim izstopajočim športnim asom. Slovenskim parašportnikom novinarji niso namenili nobenega glasova, na prireditvi jim ni bila podeljena nobena nagrada – četudi sta med njimi prav tako športnik in športnica leta.
Na svetovnem prvenstvu v športnem paraplezanju je Tanja Glušič letos osvojila bronasto medaljo, paraplavalec Darko Đurić pa je premagal vso evropsko konkurenco in osvojil zlato na 50 metrov prosto ter bron na 200 metrov prosto. Đurić je konec lanskega leta podrl tudi svetovni rekord v plavanju na 50 metrov delfin. S tem sta si Glušičeva in Đurić zaslužila naziv najboljšega športnika in najboljše športnice leta 2018 med invalidi. Slovenski paraplesalci so z evropskega prvenstva na Poljskem letos prinesli šest kolajn, štiri izmed njih je priplesal Amir Alibabić, dobitnik bronastega znaka za športne dosežke. Vsem so bile nagrade podeljene prejšnji teden na posebni prireditvi za športnike invalide.
Prakse v drugih državah so sicer podobne, nagrade športnikom invalidom in športnikom ”neinvalidom” večinoma podeljujejo ločeno. A dejstvo je tudi, da ločeno pomeni, da so le-ti razdeljeni v kategorije, stojijo pa na istem odru, isti večer in uživajo isti sprejem ter program. Kot denimo najprestižnejše športne nagrade Laureus, kjer podeljujejo nagrade tako v ženski kot moški konkurenci, med ekipami in med športniki invalidi.
V Sloveniji je drugače. Medaljam v svetovnem in evropskem rangu ter podrtim rekordom navkljub, za slovenske športnike invalide niso nastopali popolno usklajeni telovadci bežigrajskega Sokola, niti vratolomni Dunking Devils. Zanje niso posebnih priredb igrali Raiven, Kozmične vrane, Nika Zorjan in BQL. Ne glede na to, ali jih širna slovenska javnost pozna, zanje žolčno navija, jim pripravlja sprejeme ali o njih piše hvalospeve, obstajajo. »Velik napredek smo dosegli že s tem, ko je postal status parašportnika enakovreden statusu športnika,« nam pove paraplesalec Amir Alibabić, ki upa, da bo v prihodnosti »ta dogodek postal skupen, ne ločen«, njegova soplesalka Nastija Fijolič pa dodaja, da so kljub temu »veseli in jim je v čast, da so na prireditev bili sploh povabljeni«.
Janja Garnbret, športnica leta 2018, je bila po priredivi jasna: »Tudi oni bi morali biti danes na odru, saj si to zaslužijo.« Ob tem je dodala, da si ne želi ločevanja: »Ne razlikujemo se, vse nas združuje ljubezen do športa«. Prvi mož zveze za šport invalidov Damijan Lazar se z Garnbretovo strinja in dodaja, da »bi to, da bi podelili nagrade tudi ”našim športnikom” pokazalo neko odprtost naše družbe«, kjer se »ljudje ne delijo na moške in ženske, na invalide in neinvalide«. Predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije, ki dogodek organizira, Jože Zidar pa to vidi kot »kompleksen problem«, kjer je težko določiti na kak način bi se njihovi dosežki enakovredno ovrednotili. Da pa so »že pred leti začeli s tem, da na Športniku leta podeljujejo posebne nagrade tudi invalidom«, a običajno le takrat ko dosežejo olimpijsko odličje: »Takrat pride do neke izenačitve – olimpijske in paraolimpijske kolajne«.
