”Podvodni hokej je super šport, ker je v njem zelo malo poškodb,” z nasmeškom pove Blaž Škof, eden izmed tekmovalcev v športu, ki zagotovo ne spada med tiste z največ medijske izpostavljenosti. ”No, vsaj teh … dolgoročnih, sklepi ne trpijo; in to,” še nadaljuje.
[Čeprav šport ne pušča trajnih poškodb, so udarci nekaj vsakdanjega. Foto: P. Kos]
Škof tako na nedeljski večer vname eno izmed debat med soigralci. Vsi se strinjajo, da poškodb v tem športu ni veliko, a hkrati razkažejo razne modrice in zareze, pade pa tudi nekaj krepkih o dogajanju pod vodo. Tudi plošček lahko dobiš v glavo, kdaj pa kdaj poči kakšna arkada, iz nosa priteče kri, rebra se polomijo zaradi močnega udarca z nogo.
”Takšni smo, temperamentni. Vsak si želi zadeti gol ali narediti dober ‘flik’,”doda Škof.
[”Flik je zavita podaja paka po dnu bazena. Včasih se ta premakne tudi za več metrov. S pomočjo palice igralec pak zavrti, da ta lažje potuje čez vodo,” razloži Škof. Foto: P. Kos]
”Pravi izziv je premagati sebe in vedeti, da je čas, da se vrneš na gladino. ”pove Luka Vižintin. Naprej začne razlagati o izkušnjah soigralca Françoisa, ki ima kot dvakratni svetovni prvak za Francijo za sabo že veliko preigranih tekem in z njimi izzivov, pred katere je bil postavljen. ”V vodi je žival,” karikira Vižintin, vztrajen in neustavljiv, kar prinese svoje posledice. ‘‘Večkrat je že omedlel, ker se je prepozno vrnil na površje. To pa je tekmovalnost,” še doda.
[Igralci se potapljajo na dah. Dlje kot zdržijo pod vodo, bolj imajo igro pod kontrolo. Foto: P. Kos]
Maska, dihalka, plavutke, zaščitna rokavica ter palica in kapa v barvi ekipe (bela oz. črna) ter plavalec je pripravljen na igro. Ekipa, ki jo sestavlja šest igralcev, na začetek igre čaka na svojem robu bazena. Ob znaku sodnika se obe ekipi zapodita proti paku, ki je postavljen na sredini od dveh do štirih metrov globokega bazena. ”Ekipa, ki prva doseže pak, ima seveda prednost, a takrat se igra šele začne,” pojasni Vižintin.
Cilj je, da do 1,5 kilograma težak plošček v desetih minutah čim večkrat potisnejo v nasprotnikov gol. Kolikokrat se bo to zgodilo je težko napovedati. Na nekaterih tekmah do gola sploh ne pride, občasno pa jih ekipa zadane več kot 10.
”Na vsaki strani so dovoljeni do štirje igralci v menjavi,” pove Miha Drofenik, ki čaka na robu bazena. Igralci menjave, ki jih je lahko neomejeno, izvedejo, medtem ko igra poteka, po lastni presoji. Tako kot ob zadetem golu ali napaki, se tudi v tem primeru ura ne ustavi.
”Vedno mora biti nekdo pripravljen, da prevzame pak in igro, saj se boš na neki točki moral vrniti na površje po kisik,” doda Drofenik.
[Pod vodo je otežena komunikacija med igralci, saj se lahko sporazumevajo le z rokami. Foto: P. Kos]
”Enako kot pri kakšni drugi športni igri sta pri tej pomembni strategija in taktika,” še poudari Drofenik, za kar so pomembni treningi in priprave. ”Včasih smo imeli na treningih kondicijske priprave, plavanje in podobno, sedaj več ali manj le igramo,” razlaga Drofenik.
Če je pripravljenost dobra, je tudi regeneracija hitrejša.
Posameznik se hitreje nadiha, ko pride na gladino, in to je izjemno pomembno. Pomembne so tudi vaje za hitrost, da igralec pod vodo s plavutmi doseže čim večji pospešek.
Trenerja tukaj ne boste videli ob bazenu, ampak je ves čas tudi on v akciji.”Raj’ ga flikn’ v prazen prostor, kot nasprotniku, … Ga bo že drug pobral naprej,” trener Peter Grosman napotke daje kar med igro. ”
[”Glavni problem v Sloveniji je pomanjkanje pokritih bazenov. In slovenska kultura,” zagotavlja Grosman. Foto: P. Kos]
V državah kot sta Francija ali Nizozemska imajo več lig podvodnih hokejistov. V teh dveh državah je drugačna tudi kultura plavanja in potapljanja, saj se z njima spoznavajo že v šoli. ”Skoraj vsaka ‘vas’ ima bazen, tako kot pri nas nogometno igrišče,” pojasnjuje Grosman in dodaja, da je ”Tivoli edini normalen pokrit bazen v Sloveniji. Poleg Tirane smo edini, ki nimamo pokritega petdesetmetrskega bazena. Edini.” Zaradi nerazpoznavnosti športa in manjši pomembnosti naproti denimo plavanju, lahko bazen uporabljajo le ob poznih večernih urah.
A včasih so bile razmere v podvodnem hokeju drugačne. Razen tega, da je bila oprema bolj okorna in se je igralo počasneje, je bilo veliko več igralcev. V Sloveniji so bili klubi tako v Ljubljani, Kranju, in tudi Mariboru. Danes klubi podvodnega hokeja v Sloveniji ne obstajajo, treningi pa redno potekajo le v Ljubljani, občasno tudi v Kranju.
”Želimsi, da bi nekoč lahko moji otroci igrali podvodni hokej, če bodo želeli seveda,” z upanjem doda Grosman.
”Ponovno gre na bolje,’ zatrjujejo ‘ta stari’ igralci. Počasi podvodni hokejisti dobivajo podmladek, ki se veča, in upajo, da bodo te ta šport peljali naprej. ”Prijatelj me je povabil naj preizkusim. Prišel sem prvič, drugič in nikoli nehal,” svoje začetke razlaga Škof, ki so podobni izkušnjam drugih tekmovalcev. Trenutno se v Ljubljani zbere okoli 30 igralcev vsak teden. Najmlajši ima 14 let, najstarejši pa 50.
[Šport ni privlačen za gledalce, saj se igra pod vodo. Foto: P. Kos]
”Če ne bodo začeli graditi steklenih bazenov, bo ostal zanimiv le za tiste, ki ga igramo,” se pošali Ivan Uršič Drolc. Na večjih tekmovanjih so sicer nameščene kamere pod vodo, dogajanje pa lahko gledalci spremljajo na zunanjem zaslonu.
[Igralci so člani Slovenske potapljaške zveze (SPZ). Foto: P. Kos]
V okviru SPZ je bilo 16. decembra organizirano Državno prvenstvo v podvodnem hokeju. Prvenstva se je udeležilo šest ekip, ki so jih sestavljali igralci iz Ljubljane in Kranja. ”Tekmovanje poteka po principu turnirja, vsaka ekipa se pomeri z vsemi ostalimi,” razloži delegat SPZ Marko Šifrar. Zelo pomembno je tudi, da se igralci hitro menjajo, saj se ura ne ustavlja, ob vsakem golu pa imajo le pol minute časa, da se pripravijo na ponoven štart.
Tekmo sodijo kar trije sodniki. Dva, ki sta v vodi, spremljata igro in z rokami dajeta znake glavnemu sodniku, ki s podvodnim gongom ali sireno ustavlja igro in dosoja prekrške ter morebitne izključitve.
”S podvodnim hokejem so začeli profesionalni potapljači,” kot zanimivost pove Šifrar. Ker čez zimo niso morali trenirati, so v pokritih bazenih igrali podvodni hokej, in tako pridobivali na kondiciji. V Slovenijo so šport prinesli zanesenjaki iz kluba NORIK SUB, ki je kot prvi deloval v Ljubljani. Leta 1995 so se udeležili evropskega prvenstva, kjer so pridobili potrebne izkušnje in opremo za uspešen začetek.
Podvodni hokej je tudi ženski šport, vendar v Sloveniji že več kot deset let ni bilo ženske ekipe in je v tem pogledu ena redkih držav.
[Prvič se bo podvodni hokej štel za olimpijski šport leta 2020. Foto: P. Kos]
Japonska ga je kot država gostiteljica izbrala za promocijski šport,” pove Grosman. Podvodni hokejisti iz Ljubljane se trenutno udeležujejo turnirjev po Evropi, želijo pa si tekmovati tudi na Evropskem prvenstvu 2021 in ponovno postaviti Slovenijo na zemljevid tega športa.
https://www.flickr.com/photos/160097406@N03/45481458495/in/album-72157701554808022/
[”Čar je v tem, koliko boš zdržal pod vodo, kriza pa je, ko ti zmanjkuje kisika,” še poudarjajo igralci. Foto: P. Kos]
Voda, dobra družba, mednarodni turnirji in ekipni šport je kombinacija, ki naredi hokej pod vodo privlačen. Igralci pa pravijo, da obstajajo vzporednice tudi med podvodnim hokejem in življenjem, saj moraš biti pri obeh pripravljen na vse, vzdržljiv in borben.
