Športno novinarstvo

Avtor:
Jan Blaževič
-

Tema: športno novinarstvo

Avtorja: Luka Skarlovnik, Jan Blaževič

Pogovor z Luko Štucinom

“Preveč športnega novinarstva ni nikoli dovolj.” Tako so v delu Sport media and journalism: an introductionavtorji Lawrie Zion, Ramon Spaajj in Matthew Nicholsoncitirali komika H. G. Nelsona in Roya Slavena. Ker se s tem strinjava, šport pa nama je blizu, sva se teme lotila kritično. Najin radijski prispevek na temo športnega novinarstva tako v središče postavlja predvsem težave, s katerimi se to sooča.

Šport je tako lokalni kot globalni fenomen, organizirani šport pa se je razvil v visoko tekmovalno industrijo, ki se odvija na različnih ravneh (Zion, Spaajj in Nicholson, 2011, str. 80). Kot za angleške športne medije ugotavlja Raymond Boyle, so ti daleč od popolnih. V športnem novinarstvu se vse prevečkrat pojavljajo klišejski izrazi, preveč je mnenj, premalo pa neposrednih intervjujev in izjav, kar za šport ni dobro (Boyle, 2006). Tudi v slovenskem medijskem prostoru skorajda ni kakovostnih, poglobljenih športnih prispevkov, saj se po večini srečujemo le z novicami, poročanjem rezultatov in reportažami.

Kakovostno športno novinarstvo je termin, ki ga želi razdelati ogromno avtorjev, njegovih definicij je ogromno. Veilko jih navaja tudi Brian Wilson v svojem članku (Wilson, 2016, str. 14), med drugim navaja Horkyja in Stelznerja, ki trdita, da se mora kakovostno športno novinarstvo izogibati nacionalističnih in šovinističnih izjav, rasnih, verskih in političnih nagnjenj, spodbujati mora pravična športna tekmovanja brez dopinga in ostalih prepovedanih substanc. Novinarji ne smejo sprejemati daril ali ponudb, ki bi lahko načela njihovo neodvisnst, ob tem pa morajo paziti na posledice, ki jih lahko ima njihovo poročanje na individualna življenja oseb.

Novinarji vse večkrat delujejo kot PR športnikov in športnih organizacij, saj se bojijo izgube svojega vira informacij, če bi nanje »preveč« pritiskali (prav tam). Športnih zgodb primanjkuje tudi zato, ker kakovost trpi na račun ažurnosti, ki je sicer zaradi hitre narave športa nujna. Novice morajo biti podane takoj. Tradicionalni mediji te moči načeloma nimajo, zato so za podajanje športnih novic ključnega pomena spletni mediji, v zadnjih letih pa se športno novinarstvo seli tudi na družbena omrežja. Boyle se naveže tudi na pomanjkanje »čuvajske« funkcije športnega novinarja, ki je v modernem času, ko se v športu pretaka vse več denarja, še kako pomembna (Boyle, 2006).

VIRI:

Prejšnji članekRadio in kultura
Naslednji članekRadio in otroci
Jan Blaževič
Jan Blaževič