Finance v nogometu: Prihodki, plače in dolgovi

Nogomet je moral med korona krizo preživeti marsikaj. Več kot eno leto so bile ekipe primorane igrati pred praznimi tribunami, prišlo je do prestavitve evropskega prvenstva, a glavna posledica je gotovo bila luknja v financah, ki so za delovanje klubov ključnega pomena. Kakšen je realen vpliv na finance smo lahko videli že s poskusom ustanovitve Superlige, kjer bi vključeni klubi dobili okoli pol milijarde evrov na sezono, kar je v nogometu, kljub absurdnim vsotam v 21. stoletju tudi do sedaj bilo nepredstavljivo.

Superliga je propadla po pritisku navijačev, nogometnih organizacij, politikov in v nekaterih primerih igralcev in trenerjev. Klubi v finančnih težavah so tako izgubili reševalno bilko, ki je bila ponujena direktorjem in lastnikom, ki so s svojim neodgovornim zapravljanjem in finančnim načrtovanjem klube spravili na rob zloma. In če je govora o neodgovornem financiranju, potem je skoraj samoumevno, da pregled financ desetih klubov z najvišjimi prihodki začnemo v Španiji, kjer je korona pustila najbolj opazne posledice.

Španija

Barcelona je pred korono vsaj v smislu prihodkov redno rasla. Od leta 2015 do leta 2018 so se njihovi letni prihodki zviševali od 561 do 690 milijonov evrov, leta 2019 pa so eksplodirali. Barca je tisto leto dobila kar 840 milijonov evrov. Od tega so približno 46% predstavljali komercialni prihodki, 35% prihodek od pravic za prenose tekem in 19% od tekem in zaslužka na stadionu. Po koroni je slika nekoliko drugačna. Prihodki so jim v letu 2020 padli na 715 milijonov evrov, največji upad je klub utrpel pri dnevih tekem, ko navijačev v zadnji tretjini sezone 2019/20 in celotni sezoni 2020/21 ni bilo na stadionih. Seveda se bo odsotnost navijačev poznala tudi v finančnem poročilu naslednjega leta.

Največji rival Barcelone Real Madrid je tako kot katalonski klub počasi rasel v prihodkih. Od 577 milijonov v 2015 so v letu 2019 prišli do 757 milijonov evrov. Procentualno so se številke ujemale z Barcelono, torej pri Realu so 47% prihodkov prinesli sponzorji, 34% TV pravice in 19% dnevi tekem. Tako kot vsi klubi je tudi Real utrpel izpad prihodkov in v 2020 dobil »le« 692 milijonov evrov. Tudi oni so največ prihodkov izgubili zaradi odsotnosti navijačev.

Anglija

Ko pa je govora o komercialno največjih klubih, seveda ne moremo pozabiti Manchester Uniteda, ki se vsaj v tem aspektu nogometa še vedno drži na vrhu lestvice. Tudi nekdaj serijski angleški prvaki so leta 2019 dosegli rekordne prihodke in sicer 712 milijonov evrov. Rdeči vragi so pred tem, tri leta dobili nekje med 660 in 690 milijonov evrov letno, a prihodek jim je od 2016 do 2018 padal. Razloge je mogoče iskati v slabih predstavah na igrišču, ki so pomenila manjše sponzorske zaslužke. V leti 2020 pa so utrpeli konkreten padec, prihodki so znašali 580 milijonov evrov.

Podobno sliko lahko ugotovimo pri njihovih sosedih Manchester Cityju, ki je od leta 2015, ko so zabeležili prihodke v višini 463 milijonov evrov, letno zviševal prihodke, tako da so leta 2019 dobili 611 milijonov evrov. Cityjevi prihodki od dnevov tekem, so v primerjavi s preostalimi klubi le 10%, zato na njih korona pri tem pravih posledic ni imela. Leta 2020 so Sinjemodri iz Manchestra dobili 549 milijonov, kar je padec v primerjavi s prejšnjim letom, a je nekje v povprečju s predhodnimi leti.

Anglija je finančno najmočnejša liga in zato ima na seznamu največjih zaslužkarjev tudi največ klubov. Eden je tudi Liverpool, ki se je z odličnimi predstavami v zadnjih letih prav tako dvignil na seznamu največjih zaslužkarjev. Tudi oni so konsistentno višali prihodke in leta 2019 dobili 605 milijonov evrov. Leta 2020 so tako kot ostali padli, a zaradi dodatnih tekmovanj v katerih so sodelovali, kot posledica uspehov na igrišču je bil padec manjši, saj so prihodki so znašali 559 milijonov evrov.

Med tistimi z največjimi prihodki se je znašel tudi Tottenham, ki je z novim stadionom in uspehi v ligi prvakov leta 2019 vpisal prihodke v višini 521 milijonov evrov, te pa so že pred tem strmo rasli, saj so v letu 2015 znašali le 258 milijonov. Naslednje leto so prihodki kluba padli na 446 milijonov evrov, a za razliko od ostalih klubov v prvi deseterici je Tottenham bil edini, ki je celo zvišal prihodke na dan tekem. To pa kaže, kakšen potencial ima nov stadion, ki je narejen tudi za tekme NFL.

V Londonu med tiste z največ prihodki spada tudi Chelsea, ki je v letu 2019 prav tako vpisal rekordne prihodke, dobili so 513 milijonov evrov. Leta 2020 so tudi oni doživeli padec na 470 milijonov evrov. Chelseajev glavni problem je in tudi bo njihova omejenost, kar se tiče prihodkov na dan tekem, saj ima klub manjši stadion, ki prihodkov v prihodnosti ne bo višal, zato so v veliki meri odvisni od komercialnih zaslužkov, ki slonijo na dobrih predstavah na igrišču.

Kaj pa ostali?

Preostale ekipe, ki spadajo med tiste za največjimi prihodki, prihajajo iz treh različnih držav in so si vse bolj ali manj podredile svoje lige, čeprav so letos dve prvič po nekaj letih imele slabši rezultat. To ne velja za Bayern, ki je spet osvojil bundesligo. Finančen položaj Bavarcev je ravno tako zelo stabilen. Leta 2019 so zabeležili 660 milijonov evrov prihodkov, leto kasneje pa kljub koroni 634 milijonov evrov. To je posledica pametnega poslovanja vodilnih, ki so upad na dan tekem in pri televizijskih pravicah nadomestili z večjimi komercialnimi prihodki. Bayern je tako izmed vseh doživel najmanjši upad prihodkov, saj je ta znašal le 4%.

Pariški PSG je po prihodu katarskih lastnikov prav tako postal komercialna velesila in s pogodbami, kot je tista z Nike Jordan, so njihovi prihodki leta 2019 znašali 636 milijonov evrov, skoraj 100 milijonov več kot prejšnje leto. A pariški klub je bil eden večjih osmoljencev krize. Doživeli so padce v komercialnih prihodkih, dnevih tekem in televizijskih pravicah in tako so prihodki za leto 2020 znašali 541 milijonov dolarjev. Razlog za to je tudi v tem, da so Francozi bili edina izmed petih največjih lig, ki je prvenstvo zaključila predčasno, zato je PSG v ligi ostal brez 11 tekem, posledično so morali za prenose tekem vrniti denar. Prav tako so klubi v Franciji v tem času morali iskati nove lastnike televizijskih pravic, saj je pogodba vredna dobre tri milijarde, s podjetjem Mediapro proti koncu leta 2020 bila prekinjena.

Zadnja ekipa med tistimi z največjimi prihodki je italijanski Juventus, ki se kljub temu, da mu letos ni uspelo osvojiti desetega zaporednega naslova lahko pohvali s tem, da je na lestvici Deloitte 10. mesto rezervirano zanj. Leta 2019 je klub obeležil s prihodki v višini rekordnih 460 milijonov evrov. Na rast je velik vpliv imel prihod Cristiana Ronalda. V letu 2020 so se prihodki vrnili nazaj na številke, ki jih je torinski klub videval prejšnja leta, znašali so 398 milijonov evrov.

Jasno je, da so vsi klubi v letu 2019 vpisali rekordne prihodke, naslednje leto pa so zaradi korone prihodki padli. Vseeno je potrebno izpostaviti problem, ki ga povzroča lestvica Deloitte. Narejena je na podlagi prihodkov, ki ne dajejo realnega finančnega stanja klubov, saj je za poslovanje ključen zaslužek/profit. V primeru zaslužka sta namreč Barcelona in Real, ki sta v prihodkih najvišja, v prejšnjem letu zaslužila Real dva milijona evrov, Barcelona pa je v letu 2020 poslovala z izgubo 97 milijonov evrov. Če bi torej gledali samo podatke, prestavljene na tej lestvici, bi marsikdo bil presenečen, zakaj naj bi Barcelona bila na robu bankrota. Omeniti velja tudi, da so izgube in prihodki v letu 2020 deloma površni, saj zaradi prestavljenih prvenstev in evropskih tekmovanj veliko klubov določen del financ prestavilo v finančno poročilo leta 2021. Finančno leto namreč zaključijo maja ali junija, zato bodo klubi iz Anglije, Španije, Italije in tisti, ki so v avgustu igrali ligo prvakov določene finance in prihodke prestavili za leto naprej. To hkrati razloži relativno majhen padec Bayerna, ki je v prihodke lahko štel celotno sezono bundeslige, ki se je končala junija.

Plače igralcev

Pomemben razlog za krize klubov so tudi plače, ki jih dajejo zvezdnikom. Če pogledamo razmerje med plačami in prihodki je jasno, da že najmanjša padec vpliva na finance. Največji angleški klubi (Man City, Man United, Chelsea in Liverpool) namreč svojim igralcem na leto plačajo od 360 do 409 milijonov evrov. V primeru Chelseaja to znaša kar 70% prihodkov na sezono, medtem ko pri ostalih treh nekje med 55% in 60%. Pri Tottenhamu so glede razmerja daleč najboljši tudi v celotni Premier ligi, saj to znaša okoli 40%.

Če pogledamo v Španijo, je slika dokaj hitro še bolj jasna. Real Madrid ima razmerje na solidnih 55%, čeprav ima drugo največjo plačilno listo v Španiji. Igralcem na sezono plačajo kar 378 milijonov evrov, kar je 151 milijonov več kot tretja ekipa Španije Atletico Madrid, a vseeno manj kot Barcelona, ki igralcem na sezono plača 443 milijonov evrov, kar pomeni, da je njihovo razmerje trenutno 62%. Pomembno je omeniti, da so igralci Barcelone v času korone sprejeli 70% zmanjšanje plač, hkrati so se s klubom dogovorili zato, da 50 milijonov variabilnih plačil odložijo za tri leta. Tako so podatki o plačah Barceloninih igralcev letos manjši, saj je katalonski klub v preteklosti imel razmerje tudi v višini 75%.

Tudi Bayern in Juventus sta bila primorana igralce prositi za zmanjšanje plač, a medtem ko ima Bayern razmerje nekje 52%, je Juventusovo na 71%. Rekorder glede visokega razmerja pa je postal PSG, ki je zaradi upada prihodkov bil primoran poslovati z razmerjem visokim 75%.

Splošno sprejeto je, da lahko klubi funkcionirajo kot samostojna podjetja, če razmerje znaša nekje 50%, zato ni čudno, da so se mnogi zaradi izpada dohodkov posledično lotili podobne taktike kot Barcelona in bili primorani zmanjšati plače igralcev. Chelsea in PSG sta v tem primeru izjemi, saj njuni lastniki sami pokrivajo stroške, ki nastajajo zaradi slabega poslovanja.

Dolgovi

Če sem pri Deloittovi lestvici bil kritičen do prikazovanja prihodkov, je treba biti kritičen tudi do različnih medijev in njihovega prikazovanja dolgov klubov. Velikokrat namreč ne razložijo realne situacije in finančnega položaja kluba.

To je najbolj očitno pri trenutnih največjih dolžnikih v evropskem nogometu. Prvi klub je Tottenham, ki ima celoten dolg, tu šteje vse od financ do odškodnin za prestope, davkov in kreditov, v višini 1,4 milijarde evrov. Druga je Barcelona z 1,2 milijarde evrov, nato pa si sledijo Manchester United, Inter, Juventus in Atletico Madrid, ki imajo med 873 in 934 milijonov evrov dolga. Po teh podatkih bi pričakovali, da je Tottenham v resnih težavah, a temu ni tako. Spursi imajo od dolga namreč, kar 956 milijonov evrov v obliki dolgoročnega dolga. To pomeni, da jim tega dolga ni treba odplačati takoj. Podobno velja tudi za Manchester United. Ravno nasprotno pa velja za Barcelono, ki ima kar 744 milijonov evrov kratkoročnega dolga, ki ga morajo kmalu odplačati. In tu leži razlog za krizo Barcelone, saj so se kljub temu, da so prvi, kar se tiče prihodka, zaradi plač igralcev, nestabilnega zapravljanja in najvišjih obresti med vsemi klubi (26 milijonov evrov) znašli v situaciji, ko morajo odplačati enormno število dolgov in kreditov, za katere denarja nimajo in posledično se trudijo plačilo zopet odložiti ali prestrukturirati. Vseeno velja omeniti, da je danes skoraj samoumevno, da klubi in velika podjetja v določeni meri poslujejo z dolgovi, zato podatek, da je temu res tako, ni presenetljiv.

Jasno je, da so nogometne finance zelo zapletene. Vsakoletna poročila o prihodkih klubov pa realnost samo še dodatno zameglijo, saj te prikažejo kot velesile, ki tiskajo denar. Resnica je takšna, da so to podjetja, ki kljub gromozanskim vsotam, lahko tako kot vsako podjetje v katerikoli drugi industriji propade. Ravno to sedaj lahko vidimo na primeru Barcelone, ki je več let neodgovorno zapravljala denar, višala plače igralcev v misli, da bodo prihodki še naprej rasli. Potem je prišla korona in prihodki so padli, Barcelona pa se je bila primorana srečati z dejstvom, da ima neodgovorno ravnanje posledice za vse. S podobnimi težavami se sooča tudi Juventus, ki ima poleg gromozanske plačilne liste, kar nekaj dolgov pravih rešitev pa nima. Potem imamo tu še Real Madrid, ki sicer resnih težav z dolgovi nima, prav tako nima očitnih problemov s plačami igralcev, a zaradi prenove stadiona in izgube prihodkov jim pravega denarja za »galaktične« prestope ni ostalo, to pa seveda zelo moti predsednika Pereza. In iz tega je jasno, zakaj so ravno te trije klubi bili med glavnimi snovalci Superlige, saj so vodilni z neodgovornim ravnanjem klube pripeljali v nevzdržen finančni položaj, iz katerega ne bo lahko oditi.

Urban Kolman