O športnem komentiranju s športnimi komentatorji

Pri predmetu športno novinarstvo smo v goste povabili tri komentatorje športnih televizij. Luka Štucin in Tilen Lamut komentirata košarko na programih Arene Sport, Matija Kosmač pa na Sportklubu. Skupaj ustvarjajo košarkarski podkast Dvokorak, kjer s poslušalci delijo predvsem vse tisto, kar med televizijskim prenosom ne smejo. Je pa zato med prenosi v živo prisoten poseben adrenalinski občutek, ki ga besede ne morejo opisati. Ustvarjenje podkasta je zanje kvalitetno športno druženje. Med vprašanji in odgovori je krmaril Luka Skarlovnik.

Sogovorniki so imeli komentatorske ambicije že v mladosti. Od Štucinovega poskakovanja pred TV ekranom in komentiranjem slike brez tona, vse do Kosmačeve prve avdicije pred mogočnim Ivom Milovanovičem. Lamuta je kariera sicer ponesla tudi v PR vode, a je prav tako že kot otrok svoje poslanstvo videl za mikrofonom prenosa športne tekme.

Čeprav razlikujejo svoj posel od klasičnega športnega novinarstva, zlahka potegnejo vzporednice z novinarskim poklicem. Predvsem poznavanje različnih športov in vsakodnevno spremljanje scene so bolj kot ne pogoj za uspešno opravljanje obeh poklicev.

”Reporter sicer je tisti, ki predaja informacije, a je pri komentiranju seveda precej manj objektivnosti. Tudi pri pisanju sicer pristranskost že pokažeš, ko se odločiš o čem boš pisal, a se pri komentatorstvu subjektivnost izraža na vseh ravneh dela. Smo nekakšni voditelji,” je pripomnil Štucin.

Komentatorstvo pa ni vedno tako preprosto delo kot včasih izgleda. Obstajajo namreč tekme, ko mora komentator ustvarjati zgodbo iz ničesar. Lamut je pri tem izpostavil izkušnjo iz svojega zadnjega prenosa: “Zame je največji izziv komentirati tekmo kot je bila včerajšnja med Crveno Zvezdo in Krko. Srbi so namreč že v drugi četrtini vodili za 31 točk, na koncu so zmagali za 40. Ko se to zgodi slovenskemu klubu, za katerega si lahko bolj subjektiven, je prenos izjemno težko izpeljati. Ni lahko, ko mora komentator več pripovedovati in manj komentirati.”

Štucin je dodal, da je težko komentirati tudi športne dogodke, ki niso tekme oziroma niso tekmovalnega naboja. Takšen je tudi nabor lige NBA: “Na Sportklubu sva z Matijo komentirala nabor. Mislila sva, da bova morala v uri oddelati le prvih deset izborov. Potem pa sva morala še naslednjh 10. Pa naslednjih 10. In na koncu sva bila v komentatorski kabini 5 ur. Ura je bila 5 zjutraj, utrujenost pa neugodna.”

Ena bolj problematičnih tematik v komentatorstvu in (športnem) novinarstvu je subjektivnost. Komentator ima namreč velik vpliv na množice ljudi, ki gledajo prenos. Meja, ki jo komentator lahko prestopi, je nejasna. Kosmač meni, da je včasih biti med tekmo popolnoma objektiven pač nemogoče. “Mislim, da smo vsi v določenih situacijah rahlo subjektivni – in od gledalcev je potem odvisno, če je ta subjektivnost moteča ali ne.”

Pomembna pa je tudi karizmatičnost komentatorjev. Pa lahko zakrije tudi slabo znanje? Karizma je zame veliko pomembnejša od športnega znanja. Komentator je lahko slabo pripravljen, ampak če bo podatke znal zapakirati in prodati z energijo in karizmo, mu nihče ne bo zameril kakšnega spodrsljaja,” je menil Štucin, z njim pa se je strinjal tudi Kosmač: “Potrebno pa se je vseeno držati svojih limitov. Če ne veš, bodi raje tiho.”

Lamut velja za strastnega navijača NBA ekipe Miami Heat, v kateri igra tudi Goran Dragić. Vseeno se na tekmo Miamija ne pripravi nič drugače kot na katerokoli drugo tekmo. “Mislim, da moje navijaštvo ne vpliva na moje komentiranje. Dostikrat je navijač še bolj kritičen do igre svoje ekipe.” Dilema pa se pojavi, ko je to navijaštvo uperjeno v Slovence, slovenske ekipe ali celo v reprezentanco.

Dober športni komentator mora biti športno razgledan, imeti določeno karizmo in biti pripravljen delati na sebi ter spoznavati svoje napake, so bili enotni. Kosmač in Lamut sta pohvalila tudi šolo za komentiranje, ki jo izvaja SportKlub v sodelovanju z legendo komentiranja Ivom Milovanovičem.

Štucin je v nadaljevanju pojasnil oblikovanje programa na športnih televizijah, a je izpostavil, da na srečo ni vpleten v pogajanja za nakup pravic za prenos športnih dogodkov, saj so za to zadolženi lastniki medija. “Smo pa od gledalcev dobili veliko sporočil, v katerih so nas pozivali k nakupu TV pravic za Superligo, čeprav tekmovanje sploh še ni bilo ustanovljeno,” je dodal Štucin.

Tudi pri športnih prenosih in njihovih nakupih se vse začne in konča pri gledanosti. Sogovorniki so se strinjali, da je ta na športnih televizijah včasih še bolj pomembna kot drugje. Vseeno pa nekatere manj gledane tekme, kot so tekme lige NBA, televiziji, ki zanje pridobi pravice, dajo dodaten prestiž.

Pogovor smo pripravili Jan Blaževič, Samo Demšar, Niko Hari, Urban Kolman, Luka Skarlovnik in Neža Petan.