»Ljudje so mislili, da nisem inteligentna, ker objavljam fotografije v kopalkah. Saj ne rečem, rada imam pozornost, ampak to ne pomeni, da me ljudje lahko označijo za naduto,« je rekla Nina Marčeta, medtem, ko sva vsak pila svojo pijačo v centru Kranja. Kavomat so že očistili, zato se je morala Nina zadovoljiti z jagodnim sokom. Arašidov, ki so prišli z mojim pivom pa se ni niti dotaknila. »Nikoli nisem delala specifično na sledilcih, jaz sem samo objavljala, uporabljala sem hashtage in potem so se followerji sami nabirali. Če sem objavila sliko v kopalkah, sem zraven pripisala #beach #swimsuit.«

#BiznisProfil

20-letna študentka ki sedi nasproti mene je na tak način pridobila že malo več kot tisoč sledilcev. Še preden je začela aktivno objavljati fotografije je imela namreč okrog dva tisoč sledilcev, sedaj je ta številka malo pod tri tisoč tristo. Potem pa so se ti začeli postopoma kar kopičiti. »Sploh si ne planiram Instagram profila, nikoli si ga nisem planirala. Razmišljam, da bi si ga sicer sedaj začela, ker imam po novem tudi blog, tako bi bilo vse skupaj bolj organizirano. Vedno sem objavila kar mi je najbolj odgovarjalo v tistem dnevu,« mi pove Nina, ko jo povprašam po vsebini, ki jo objavlja na svojem profilu. V redu. Torej mogoče vsebine ne planira v smislu celotnega estetskega izgleda objav ali tehnične plati profila, pa vendar dvomim, da nima nikakršnega bojnega plana svojih objav. V tistem Nina reče: »Naredila sem si business profil.« »In kako ti to pomaga?« ji odgovorim. »S pomočjo business profila lahko vidim katera slika dobi največ odziva in na podlagi tega lahko vidim kakšna vsebina je mojim sledilcem najbolj všeč. Lahko tudi pogledam koliko ljudi si je ogledalo mojo objavo oziroma kako so prišli na mojo sliko. Vidim lahko, da veliko ljudi pride do moje vsebine preko hashtagov. Na začetku sem mislila, da hashtagi sploh ne funkcionirajo tako dobro kot bi morali, ampak sedaj vidim, da dejansko nekaj pomenijo… mislim da sedaj bolj objavljam takšno vsebino, ki je mojim sledilcem všeč.« »In kaj je tvojim sledilcem všeč?« jo skoraj da prekinem. »Če objavim sliko narave, oziroma fotografijo na kateri se me ne vidi dobro, dobim veliko manj odziva kot na fotografijo na kateri sem jaz in se me dobro vidi. Isto, ko sem objavila sliko novo narejenega bloga, sem razmišljala, da bi bila na sliki tudi jaz, ker sem vedela, da bi več ljudi obiskalo moj profil. Na koncu mi sicer nobena moja slika ni bila všeč, zato sem objavila objavo brez mene,« mi razloži Kranjčanka.

#MotivacijskiQuote

Zebe me. Nino tudi. »Usedla sta se za edino mizo na terasi kjer grelec ne dela,« nama prijazno razloži natakarica. Dobro, se bova pač presedla za drugo mizo. V lokal itak ne moreva, ker imajo v notranjosti potopisni večer. Zanimivo kajne. En lokal, a vendar razdeljen na dva dela – teraso in notranjost – na vsakem koncu pa se dogaja nekaj čisto drugega. Isti lokal, a drugačen. »Nina, si tudi ti na spletu druga oseba kot v realnem življenju?« Nina mi reče: »moja spletna persona se razlikuje od osebe, katera sem v realnem življenju. Že veliko ljudi me je obsojalo, veliko ljudi je reklo, da sem vzvišena, ker objavljam veliko fotografij. Moti jih način na katerega jih objavljam. Včasih sem pod slike pripisovala veliko samovšečnih citatov. Meni se sicer ni zdelo, da so takšni, imela sem pač občutek, da motivirajo, govorijo o močnih ženskah. Hotela sem navdihniti sledilce, ampak me je veliko ljudi narobe razumelo in potem obsojalo. Tako, da bi lahko rekla, da je moj profil vzrok narobnega mnenja o meni kot osebi v resničnem svetu.« »Torej furaš persono, ki ustreza tvojim sledilcem, ki je tvojemu občinstvu všeč?« Ninin hitri pritrdilni »ja« sem že presekal z vprašanjem o komentarjih, ki jih prejme. Spraševal sem se kako se človek sploh lahko sooča z negativnimi komentarji. »Na spletnem profilu dobim večinoma pozitivne komentarje. Kar se tiče negativnih komentarjev pa bolj slišim govorice, kar se govori o meni od mojih prijateljev. Vseeno mi je za negativne komentarje. Ne obremenjujem se. Če bi slišala, da me ne mara nekdo, ki mi je blizu, ki ga imam rada, potem bi me prizadelo. Če pa je to oseba, ki je ne poznam, ji ne namenjam preveč pozornosti. Tudi na poti do večjega profila me negativni komentarji ne bi zaustavili. Če kdo komentira moj izgled me ne gane. Bolj bi me prizadelo, če bi kdo govoril čez mojo vsebino. Bila bi užaljena, nehala pa nebi.«

#Blogič

»Nina še enkrat hvala, ker si se tako na hitro dobila z mano, ker si si vzela čas… saj veš kako je, časa nam vedno manjka.« Spijem požirek piva. »Kako pa, da si ti našla čas še za to, da si ustvarila blog?« »Veš, Na začetku je bilo tako, da sem razmišljala, kaj bi še lahko delala. Ukvarjam se s faksom, delam še kakšne promocije, imam manjše službice, potem pa sem si rekla: včasih sem bila v gledališču, včasih sem nastopala, včasih sem veliko stvari delala. Sedaj pa ne več. Zato sem začela iskati nekaj, s čimer bi spodbudila mojo kreativnost. Ker mi angleščina kar gre in ker od nekdaj rada pišem, sem si rekla da bom začela pisati blog. Po drugi strani pa mi je všeč, da ljudje ki me ne poznajo, lahko preko bloga spoznajo še drugo plat mene. Da vidijo, da obstaja še več, kot samo Instagram profil s slikami. Instagram je bolj plitek del mene, blog pa globlji. Tako lahko ljudje vidijo, da znam razmišljati in da sem realno zelo posebna oseba. Kdaj, ko se sprehajam po ulici tudi jaz lahko razmišljam o vesoljci. Ljudi, ki se sprehajajo mimo mene enostavno ne opazim. Živim v svojem svetu. To kar pokažeš na Instagram profilu, se lahko zelo razlikuje od tistega, kar se dejansko dogaja v tvojem življenju… marsikdo na primer tudi ne ve, da sem imela težko otroštvo.« Kar pokažeš na spletnem profilu je torej nekakšna fasada, je veseli obraz, ki si ga nadeneš za spletno občinstvo razmišljam ob tem. Vprašam jo še: »pa vedno objaviš sliko, ki je slikana pod najboljšim kotom, kjer se te vidi v absolutno najboljši luči?« »Vedno objavim najboljše slike, pa mam tudi jaz celulit, tudi jaz imam malo trebuščka, vendar se na Instagramu pokažem v svoji najboljši luči. Ne objavim slike, kjer se vidijo moje nepopolnosti. Verjetno bi jo kdaj morala in s tem poslati sporočilo sledilcem. Mogoče jo celo bom, vendar verjetno na blogu, ne na Instagramu.«

#Dressed2Kill

Preden sem se odpravil po Nino in jo pripeljal do lokala sem bil doma. Po navadi oblečem trenirko. Me bodo ljudje že sprejeli takšnega kot sem. Ampak ne tokrat. Kavbojke, srajčka, »ta k mašni čevlji«, celo uredil sem si frizuro in se obril po obrazu. Izkazalo se je, da je bila to pravilna odločitev. Pred Tako simpatično in lepo oblečeno gospodično ne bi hotel izpasti neprofesionalen. Ona pa seveda kot pravi Instagram model: urejena, dolgi rjavi ravni lasje, rjave oči, make up »on point«, črn eleganten krzneni plašč, kombiniran s črnimi hlačami. »Si imela kdaj Instagram vzornika?« jo vprašam, ona pa odkima. »Nisem imela zgleda, vzornika pri ustvarjanju Instagram profila. Začela sem, ker imam rada pozornost, ker me veseli objavljane fotografij. Slikajo me kolegice, fant, sestra. Ljudje, ki me poznajo so se že navadili, da me morajo slikati vedno, kamorkoli grem – to jim je postalo že samoumevno. Me pa vsi prijatelji in fant podpirajo v ustvarjanju moje Instagram zgodbe.« »kaj pa pred Instagramom, si se kdaj slikala?« ji še rečem. Nina mi razloži: »že ko sem bila v osnovni šoli sem šla na neko modno tekmovanje. Takrat sem bila še »mula«. Tam sem sicer zmagala, se slikala za revijo. Tudi v Sloveniji sem se udeležila nekaterih tekmovanj. Slikala me je tudi Tania Mendillo, pisala mi je sama, ko je iskala modele za svojo razstavo. Takrat me je našla še na Facebooku. Pisal mi je tudi fotograf, ki dela za Playboy, a sem rekla ne, ker se ne bi počutila dobro v svoji koži, če bi to počela. On pa me je našel na Instagramu. Sicer mislim, da je Instagram dobra odskočna deska za profesionalni modeling. Kot sem rekla mi je pisalo že nekaj ljudi za fotografiranje v revijah. Ampak mi nihče od teh ni bil všeč in se nisem odločila za sodelovanje, ker so bile to revije na nivoju Playboya. Če pa bi mi pisal kdo za fotografiranje v reviji za visoko modo, bi mi bilo to odlično. Za takšne revije me pa ni še nihče kontaktiral,« zaključi Nina. »Se pravi zares misliš, da je Instagram dobra odskočna deska za naprej, s tem lahko uspeš?« še dodam. »Vem da na Instagramu lahko uspe tisti, ki to dela s srcem. Če pa misliš samo na denar je uspeti definitivno težje. Konkurenca na družbenih omrežjih obstaja. Ampak če delaš nekaj dobrega in je to sledilcem všeč, lahko uspeš. Res pa je, da moraš biti v tem kar delaš tudi dober.«

#€A$H

»Lahko račun prosim? Bom jaz plačal,« ji rečem. »Ne rabiš.« »Pač – ti meni delaš uslugo… boš ti plačala, ko bova šla na kosilo,« se pošalim. »Pa si ti kdaj povezovala svoj spletni profil z denarjem?« jo vprašam. Nina pa v smehu takoj odgovori: »že več ljudi me je vprašalo, če sem svoj profil povezovala tudi z zaslužkom. V resnici ga nisem nikoli oziroma ga vsaj nisem imela namena. Trenutno promoviram storitve Vzajemne. Všeč mi je bilo sporočilo za to promocijo, za to akcijo, zato sem se odločila za sodelovanje. Če pa slučajno pride priložnost za zaslužek pa ji ne bom rekla ne.« Izvedel sem tudi, da so Nini vedno do sedaj ponudbe za kolaboracijo s podjetji pisali predstavniki teh podjetij sami. Torej ni bila ona tista, ki bi pisala podjetjem za sodelovanje. Vedno ji opišejo projekt in predstavijo pogoje sodelovanja. Ni se zgodilo samo enkrat, da so ji ponudili, da tudi ona postavi svoje pogoje, a so se ji zdeli ti odlični kakor so bili napisani zato se ni odločila za spreminjanje pogojev.  »Rekli so, da se jim zdim primerna za kolaboracijo. Imam dober doseg objav in bi jim koristilo moje sodelovanje… sodelujem tudi s podjetjem PopSockets od katerega sem prejela dva izdelka v zameno za nekaj objav na Instagram zgodbi in nekaj objav klasičnih fotografij z omembami njihovega spletnega profila. Ne vem zakaj bi bila plačana za objavo nekaj fotografij. Če pa bom naprej dobro delala, pa mi bodo verjetno že sami ponudil kakšen evro ali pa jim pač rekla sama,« zaključi Nina. Jaz pa jo spomnim na neko drugo njeno objavo, na kateri je imela pripis: »… That’s why I recommend the 100 % natural Dead Sea Mud Mask, which helps with Acne and other serious skin issues. Better still use my code NINA10 for a 10 % discount at @_kupihitro_«. Torej Nina, promovirala si tudi kremo za obraz? »Ja, promovirala sem tudi kremo za obraz. Tako kot ostalo, sem jo dobila zastonj. Je pa res, da sama nikoli nisem uporabljala izdelkov za obraz. Pa sem si rekla, zakaj pa ne bi končno poizkusila in videla ali dejansko pomaga ali pač ne. Ampak seveda sem morala objaviti sliko takoj, še preden sem videla, če krema učinkuje. Nikoli nisem imela težav s kožo, tako da se razlika pri uporabi kreme pri meni ne pozna. V tem primeru mi ni bilo najbolj všeč, da sem promovirala izdelek za katerega ne vem ali deluje. Ampak sem pač opravila svoj del dogovora o promociji, ker sem jim že predhodno rekla, da bom sodelovala… Sicer pa sem promovirala tudi Sea Star Festival. Za ta festival sem v zameno za promocijo dobila brezplačno nastanitev, zastonj vstopnice, dostop do VIP prostorov. Lahko sem šla kamorkoli sem hotela na tem festivalu. Mislim, da sem imela pri tej promociji največ ugodnosti pa tudi sodelovala sem najbolj z veseljem. Tudi na blog bi vpeljala sponzorske vsebine, ampak samo, če bi mi bile všeč.«

#InšpekcijaProfila

Okej. Torej Nini ni bilo najbolj všeč, da je promovirala izdelek, za katerega ni vedela, če deluje ali ne. »Nina, pa se ti zdi, da te potem podjetja izkoriščajo?« »Podjetja nas ne izkoriščajo. Ker s tem, da objavim nekaj fotografij ne naredim veliko dela za katerega bi se počutila, da bi potrebovala plačilo. Zdi se mi simpatično, da dobiš ta izdelek zastonj. Sploh, če ti je izdelek všeč. Sama najverjetneje ne bi dala 15€ za PopSocket, dobila pa sem dva za promocijo. Tudi to, da nam podjetja dovoljujejo, da same postavljamo neke pogoje se mi zdi v redu. Če bi se borila za plačilo bi ga verjetno dobila. Ampak se nisem, ker se mi osebno to še ne zdi primerno. Imam približno tri tisoč sledilcev, kar pomeni, da moj doseg ni zelo velik. Tudi podjetja od moje promocije ne profitirajo veliko. Ko pa bom imela več sledilcev, se to lahko spremeni. Kakorkoli mislim, da se tudi podjetja bolj prilagajajo meni. Napišejo, mi da so se po podrobnejšem ogledu mojega profila odločili, da se jim zdim primerna za promocijo izdelka. Nato želijo, da njihov izdelek promoviram na način na katerega sem že do sedaj objavljala moje objave. Zares mi rečejo, naj objavim kakor sem že delal do sedaj. Da naj se ne prilagajam njim. Hočejo samo, da se jih označi v objavo. Tudi nikoli še nisem dobila napisanih tekstov, ki bi jih morala objaviti pod fotografijo. Vse to napišem sama.«

#HealthyAF

Prižgem si cigareto. »Kadiš?« vprašam Nino. »Ne.« »Promoviraš zdrav življenjski slog na spletu?« nadaljujem. »Hodiš v fitnes, zdravo ješ?« še vprašam. »Hodim v fitnes. Sedaj sem imela sicer pavzo, bilo je poletje zato že nekaj časa nisem šla. Ko hodim v fitnes tudi rada zdravo jem. Za zajtrk definitivno neko sadje, ovseni kosmiči. Ko pa ne hodim v fitnes ne jem vedno zdravo,« priznava Nina. Sicer pa razlaga še, da se je njeno spletno občinstvo navadilo na to, da zdravo živi, zato na Instagram objavlja tudi stare fotografije s fitnesa, pa čeprav že kar nekaj časa ni trenirala. Pravi, da je pač potrebno vzdrževati spletno persono. Spominja se še, da ji je sledilka pisala za nasvet: »malo mlajša sledilka mi je pisala, da imam zares dobro postavo in da jo zanima kakšne vaje delam v fitnesu. Pa sem ji povedala. Počutila sem se tako super, ker je punca dejansko spraševala mene! Dobro sem se počutila glede sebe, rada sem ji pomagala! Zares je nor občutek, ko pomagaš ljudem,« pravi Nina in dodaja, da so ji sledilke pisale tudi ob drugih priložnostih, na primer za nasvet glede ličenja.

 

#ThisOneIsForAllTheHATERS

Počasi je zares čas, da te neham mučiti, rečem Nini. Ugasnem diktafon. Nini se že rahlo mudi naprej, zmenjena je namreč za pijačo. Ne mine minuta od kar sem ugasnil diktafon pa mi reče: »To ti lahko sedaj še tako povem, off the record«. V tistem trenutku, sem poskrbel, da je bil diktafon nazaj na mizi in da je Nina dobro vedela, da »off the record« pravzaprav ne obstaja. »Enkrat sem gledala, kdo je pogledal mojo Instagram zgodbo. Opazim osebo, ki je imela za profilno fotografijo mojo sliko. Ta oseba je imela na svojem profilu objavljene moje fotografije z mojo nečakinjo, s psom, slike z neke zabave. Ukradla mi je t. i. highlightse, moje zgodbe. Ukradla mi je kompleten profil. Tudi fotografije z mojim fantom in pripisom »my love« (moja ljubezen).« Nina pravi, da se to ni zgodilo prvič. Našla je že kar nekaj profilov z njenimi – ukradenimi – fotografijami. Nekateri profili so imeli drugačno ime, nekateri so bili zaklenjeni, spet drugi odprti za javnost. »neka punca si je naredila profil na Tinderju z vsemi mojimi podatki. Od imena, do prebivališča, študija, pripisala je tudi moj Instagram račun. Tako sem enkrat dobila v enem dnevu sto sledilcev,« razlaga Nina. »Jezna sem! Glede tega hočem nekaj narediti, ampak te osebe lahko samo prijavim in upam, da jim bodo izbrisali račun. Nekaterim osebam sem pisala in zagrozila, da jih bom prijavila policiji zaradi kraje identitete. Nekateri so po tem izbrisali profil, ena oseba pa je moje fotografije izbrisala in samo naložila fotografije nekega drugega dekleta. Se pravi, da je sedaj ukradla podatke spet neki novi osebi. Ne vem kaj naj naredim glede tega,« mi je še rekla. Po tem pa sem zares pospravil diktafon, jo pospremil do avta in ji zaželel srečo na njeni Instagram poti.

 

Foto: osebni arhiv

Prejšnji članekMolekularno slikanje – ko se srečata fizika in medicina
Naslednji članekBrez tehnologije ne gre niti v športu