S težavami z zanositvijo se sooča vse več parov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2023 se s težavami z neplodnostjo sooča približno 17,5 % odraslih, kar pomeni približno vsak šesti par. Zato postaja vprašanje plodnosti vse pomembnejši zdravstveni in družbeni izziv. Neplodnost pa se po definiciji pojavi, ko par po enem letu rednih spolnih odnosov brez zaščite ne doseže nosečnosti. Na plodnost vpliva veliko dejavnikov, med njimi hormonske motnje, bolezni reproduktivnega sistema, starost, genetika ter življenjski slog. V zadnjih letih se vse več pozornosti posveča vplivu stresa na reproduktivno zdravje. Ker se v sodobnem življenju vedno več ljudi sooča s stresom, raziskovalci preučujejo tudi, ali lahko dolgotrajni stres vpliva na verjetnost zanositve.
Fiziološki odziv telesa na stres
Stres je naravni fiziološki odziv telesa na zaznano nevarnost ali obremenitev. Kot pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, dr. med., vodja oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo, se ob stresni situaciji v telesu aktivira kompleksni hormonski odziv, ki želi telo pripraviti na hiter odziv. Pri tem sodelujejo različni hormoni. Med najpomembnejšimi je kortizol, ki ga lahko merimo tudi v slini. Izločajo ga nadledvične žleze in pomaga pri uravnavanju presnove ter prilagajanju organizma stresnim situacijam. Poveča raven glukoze v krvi, budnost ter telesu zagotovi več energije. Na dolgi rok pa povišan kortizol povzroči utrujenost, nespečnost, povečanje telesne teže, slabšo odpornost in težave s koncentracijo. Začasno pa zmanjša tudi delovanje telesnih funkcij, ki niso nujne za preživetje. Sem spada tudi reprodukcija. Ko je človek pod stresom, se aktivirata dva pomembna biološka sistema. HPA os (hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza) ter SAM os (simpatični živčni sistem). Ob aktivaciji teh sistemov se poleg kortizola povečajo tudi ravni drugih stresnih hormonov. Kratkoročno je lahko to koristno, saj se telo prilagodi okoliščinam. Dolgoročno pa povišane ravni stresnih hormonov porušijo hormonsko ravnovesje, ki omogoča delovanje reproduktivnega sistema. Povišajo se ravni prolaktina, progesterona in estrogena kar privede do motenj ovulacije, zmanjšanih rezerv jajčnikov ter spremeni pogoje, ki so potrebni za uspešno implantacijo zarodka. Hkrati pa tudi same težave z neplodnostjo povečujejo in ustvarjajo psihološki stres. Raziskave kažejo, da se pri 25–60 % neplodnih parov pojavijo psihološke težave, kot so stres, anksioznost, depresija, občutek nemoči, izgube nadzora in zmanjšana samozavest in partnerske napetosti. Zato je povezava dvosmerna.
Vpliv stresa na reproduktivni sistem
Dolgotrajni stres lahko vpliva na delovanje hormonske osi hipotalamus–hipofiza–jajčniki, ki uravnava reproduktivne procese pri ženskah. Če pride do motenj v delovanju sistema se pojavijo neredni menstrualni ciklusi, motnje ovulacije ter zmanjšana plodnost. Kot poudarja ginekolog Leon Meglič, dr. med., stres povzroča sproščanje hormonov, med njimi je tudi prolaktin. Višje ravni tega hormona lahko negativno vplivajo na reproduktivne procese. Hormonske spremembe lahko tudi začasno ustavijo ovulacijo, kar pomeni, da zanositev v določenem obdobju ni mogoča.
Raziskava o stresu in tveganju za neplodnost med letoma 2005 in 2009 je spremljala 501 par v ZDA, ki so poskušali zanositi, in ugotovila, da je bila pri ženskah z najvišjimi ravnmi biomarkerja stresa v slini (alpha-amilaze) verjetnost zanositve v ciklu za 29 odstotkov nižja. Ob stresu telo poveča izločanje stresnih hormonov, predvsem glukokortikoidov, eden izmed njih je tudi kortizol. Ti hormoni zavirajo reproduktivne funkcije po osi hipotalamus–hipofiza–spolne žleze. Na ravni hipotalamusa, torej na ravni možganov, lahko zavirajo sproščanje GnRH, kar naprej vpliva na LH in FSH. Gre za hormona, ki sta ključna za ovulacijo in delovanje jajčnikov. Stresni hormoni pa lahko vplivajo tudi neposredno na jajčnike in s tem zmanjšajo sposobnost tvorjenja spolnih hormonov.
Stres pa ne vpliva le na reproduktivni sistem žensk, ampak tudi moških. Študije kažejo, da so moški dejavniki vključeni v približno 40–50 % primerov neplodnosti. V analizi so spremljali 1024 moških in dokazali, da je višji stres povezan s slabšo kakovostjo semena, predvsem pri moških z že obstoječimi težavami s plodnostjo. 467 moških je imelo težave z neplodnostjo, 557 pa jih ni imelo. Opazili so tudi, da so imeli moški z večjo socialno podporo boljšo gibljivost semenčic. Znanstveniki v vseh raziskavah poudarjajo, da stres ni edini ali glavni vzrok neplodnosti zaradi individualnih razlik med ljudmi, različnih metod merjenja stresa. Vseeno pa gre za pomemben dejavnik, ki vpliva na reproduktivne procese.
Psihološki vidik neplodnosti
Kot že omenjeno je psihološki stres tudi zelo pogosta posledica dolgotrajnih težav z zanositvijo. Večletno poskušanje zanositve pri parih vzbuja občutke negotovosti, frustracije, krivde in občutke osebnega neuspeha. To lahko predstavlja dodatno psihološko obremenitev za oba partnerja. Stres lahko povzroča napetosti v odnosu, zmanjša spolno željo in vpliva na pogostost spolnih odnosov. V nekaterih primerih nastane začaran krog, v katerem neuspešno poskušanje zanositve povzroča stres, stres pa dodatno zmanjšuje verjetnost zanositve.
Jančar pojasnjuje: »Stres je subjektiven, različni ljudje ga doživljajo različno. Na zanositev pa zelo pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki. Najpomembnejši dejavnik je starost ženske, manj starost moškega, zdravje obeh partnerjev in življenjski slog.»
Ginekolog Leon Meglič, dr. med., poudarja da je psihološki oziroma čustveni pritisk izrazitejši pri ženskah. Mnoge imajo občutek, da je z njimi nekaj narobe, tudi v primerih, ko je vzrok neplodnosti pri partnerju ali pa vzroka ni mogoče jasno opredeliti. Rebeka Šinkovec, mag. psih., pravi, da se v praksi pri parih pojavlja katastrofiziranje v smislu »nikoli nama ne bo uspelo«. Ženske pogosto spremlja obsesivno spremljanje simptomov s spraševanjem »ali sem noseča, ali se mi nekaj dogaja v telesu«. Pari velikokrat žalujejo, ker se ni izšlo tako, kot so si zamislili.
Meglič pa pri svojem delu opaža, da je v nekaterih primerih stres tisti dejavnik, ki ovira oploditev. V resnejših primerih par napoti k psihologu, pogosto pa je dovolj že pogovor. Kot primer navaja situacije, ko ženska ali par posvojita otroka. Takrat se občutek materinstva pri ženski izpolni, ženska se sprosti in nato pogosto naravno zanosi ter ima dva ali tri svoje otroke.
Stres je le del zgodbe
Stres predstavlja pomemben dejavnik sodobnega življenjskega sloga in lahko vpliva na številne fiziološke procese v telesu, vključno z reproduktivnim sistemom. Raziskave kažejo, da lahko stres vpliva na reproduktivni sistem prek hormonov. Dolgotrajno povišane ravni stresnih hormonov lahko porušijo hormonsko ravnovesje ter vplivajo na ovulacijo in druge procese, ki so ključni za zanositev. Vseeno pa je stres le redko edini vzrok za neplodnost. Na pojav namreč vpliva več bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov, ki so med seboj povezani.
Pomembno je poudariti tudi, da so pari, ki se soočajo z neplodnostjo, pogosto izpostavljeni izraziti psihološki obremenitvi, kar dodatno vpliva na njihovo počutje. Zato je pri obravnavi teh težav pomembno vključiti tudi ustrezno psihološko podporo in podporne skupine, kot poudarja psihologinja Šinkovec. Za izboljšanje psihološkega stanja poudarja tudi pomen komunikacije med partnerjema ter ohranjanja intimnosti brez občutka prisile.
Avtorici: Sara Poles in Tajda Štebej