Slovenija nima instituta odpoklica župana, niti pravne omejitve, koliko mandatov lahko le-ta opravlja.
Župan Dornave je februarja letos odstopil zaradi izpostavljenih očitkov o nagovarjanju mladoletnika k spolnosti. Matej Zorko je po obtožbah sedel v občinski hiši še približno štiri mesece in čeprav je bila tožba zavržena, se kar sama od sebe postavljajo vprašanja glede zakonodaje o poziciji županov.
V Sloveniji imamo 212 občin in posledično točno toliko županov. Njihovo delo in delo občinskih svetnikov nadzoruje Zakon o lokalni samoupravi (ZLS), ki naslavlja odpoklic župana bolj ohlapno. Zakon določa, da se županu preneha mandat, če izgubi volilno pravico, kar se zgodi v primeru duševnih motenj ali pravnomočne sodbe. Posledično se preneha mandat v primeru, da je župan pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev. Kljub obtožbam ali celo obsodbam župani pogosto ostajajo na položajih zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov in odsotnosti možnosti odpoklica iz vodilne pozicije v občini.
Ljubljanski župan je bil večkrat obsojen in oproščen, vendar pa je pred kratkim Višje sodišče razveljavilo oprostilno sodbo iz leta 2023 o parkirišču v Stožicah. Tudi župan Gornjih Petrovcev se je znašel v novicah zaradi obsodbe zavajanja upnikov, vendar sodba še ni pravnomočna, čeprav je bila izrečena na koncu lanskega leta.
Odpoklic župana
Občinski svetnik v Občini Slovenske Konjice, Jernej Štromajer, podpira uvedbo zakonske možnosti za odpoklic župana s strani volivcev. “To je demokratično orodje, ki prebivalcem občine omogoča, da izrazijo nezaupanje do izvoljenega predstavnika tudi med mandatom – kadar ta očitno ne deluje v javnem interesu, zlorablja pooblastila ali izgubi stik z občankami in občani in deluje samopašno.” Zakon iz leta 1993 trenutno tega ne omogoča. “V trenutnem sistemu so volitve edini instrument odgovornosti, a štiriletni mandat brez vmesnega nadzora je dolg čas, če župan v sodelovanju s podporniki v občinskem svetu deluje škodljivo ali neučinkovito. Odpoklic je varovalka, ki lahko prepreči zlorabe in pretrga mreže politične nepremakljivosti.”
Profesor s Pravne fakultete, Saša Zagorc, se je odzval, da za nezakonita ravnanja, ki jih omenja občinski svetnik, slovenski pravni red že omogoča postopke, s katerimi se takšna ravnanja preprečijo ali odpravijo. Zagorc za uvedbo odpoklica ne najde dovolj tehtnih argumentov. “Uveljavljanje politične odgovornosti v teku mandata, ki bi terjalo izvedbo volitev, je pretirano zamudno in drago ter preusmerja pozornost na statusna vprašanja od aktivnega delovanja lokalnih oblasti, kar med drugim ovira dolgoročno načrtovanje in upravljanje.” Izpostavil je tudi možne pomanjkljivosti takega orodja, ki bi lahko omogočilo, da se odpoklic sproži zaradi strankarskih ali neprepričljivih razlogov in neresničnih kršitev.
“Odpoklic spodkopava redne volitve in zmanjšuje pozornost in odgovornost volivcev, da resno in redno glasujejo na rednih volitvah,” je dodal. Kot problem je omenil tudi nizko volilno udeležbo, kar bi pomenilo, da bi imela organizirana manjšina možnost doseči svoje. “Za izvolitev preko odpoklica bi ob nespremenjenih pravilih za redne volitve, kjer je potrebna absolutna večina, zadoščala že relativna večina, če bi se želeli izogniti drugemu krogu glasovanja.”
Leta 2016 je namreč Državni zbor dal podporo institutu odpoklica župana. Novela zakona o lokalni samoupravi bi omogočala, da lahko občani odpokličejo župana enkrat med mandatom, po dvanajstih mesecih po začetku mandata ali najpozneje dvanajst mesecev pred potekom mandata, le če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji glede števila volivcev v občini, ki podprejo pobudo, zahtevajo glasovanje in se odločanja udeležijo. Državni svet je nanjo izglasoval veto, zato je odločanje o noveli potekalo znova. Da bi novela obveljala bi Državni zbor moral izglasovati novelo v drugo, vendar je zanjo zmanjkalo devet glasov.
Omejitev mandatov
Martin Mikolič, Matjaž Švagan, Zoran Janković in Franc Čebulj so vsi župani svojih občin že več kot desetletje, nekateri celo več kot dve. Nekatere občine v Sloveniji vodijo isti župani že od 1994, ko je bila sklenjena reforma lokalne samouprave. Trenutno imamo v Sloveniji šest t. i. večnih županov, ki opravljajo svoj osmi mandat. Nekatere izmed teh občin so Brda, Rogaška Slatina in Rogatec.
Vendar vsakokrat, ko poteče mandat, volivci določenih občin ponovno izvolijo župana, ki je to pozicijo držal že v prejšnjem mandatu. “Razlogi, zakaj so nekateri župani vedno znova izvoljeni pa so v njihovem dobrem delu, ki je prepoznano v lokalnem okolju, sicer bi se skoraj gotovo pojavila dovolj močna konkurenca, da bi volitve izgubili,” je pripomnil politolog in profesor na Fakulteti za družbene vede Miro Haček.
Andrej Kosec, svetnik občine Cerklje na Gorenjskem, katere župan je bil na zadnjih lokalnih volitvah izvoljen že osmič, se ne zavzema za pravne spremembe o odpoklicu, vendar je rekel, da bi se lahko “zakonsko omejilo na največ tri zaporedne mandate.” Prednosti večkrat izvoljenega župana vidi pri kontinuiteti dolgoročnih projektov, prepoznavanju sistema in poslovni mreži. Slabosti pa v starosti, neprepoznavanju sodobnih pristopov, delovanju v nekritičnem mehurčku, personifikaciji funkcije župana in posledicah odvisnosti od oblasti. Kosec je pripadnik koalicije SDS in SLS za razvoj občine Cerklje.
“Ko je župan več mandatov na oblasti, si lahko zgradi sistem, kjer se prepletajo občinski viri, zaposlitve in lokalna podjetja, kar ustvarja občutek, da je oblast nedotakljiva. To odvrača nove resne protikandidate, še posebej tiste, ki nimajo močnih finančnih ali interesnih zaledij.” je izpostavil občinski svetnik Slovenskih Konjic. Rešitev za zdravo in vključujočo demokracijo prepoznava spoznavanje večje konkurence na lokalnih volitvah: “Demokracija brez prave izbire je zgolj fasada – v mnogih občinah pa smo priča ravno temu: dolgotrajnemu obvladovanju oblasti brez vsebinskih alternativ, kjer volitve postanejo formalnost, ne pa prostor za soočenje idej in programov.”
Mestni svetnik občine Ljubljana Janez Koželj iz Liste Zorana Jankovića je mnenja, da dolgotrajna oblast lokalnih funkcionarjev lahko ogroža demokratični proces, če občinski svet ne opravlja nalog iz svojih pristojnosti. “Glede na našo splošno neučinkovitost slovenske politike in zaostajanje za problemi dajem prednost večji opravilni sposobnosti županov/nj pri upravljanju javnih zadev pred izsiljenim skrajševanjem mandatov.”
Z namenom zaostritve števila mandatov so Pirati pred dvemi leti zbrali podpise, vendar je bil predlog v Državnem zboru zavrnjen. Po njihovem predlogu naj bi se županske mandate omejilo na največ dva zaporedna mandata. Isto idejo je imela vladajoča desna koalicija pod vodstvom SDS leta 2012.
Fotografija: U.S. Department of Agriculture (National Archives and Records Administration), Flickr