Nemir, raztresenost in impulzivnost so pogosto prve besede, s katerimi ljudje opišejo otroke z ADHD (v Sloveniji poznana tudi hiperkinetična motnja). A za temi oznakami se skriva veliko več kot le težave s pozornostjo. Gre za drugačen način doživljanja sveta, ki vpliva na otrokovo vsakdanje življenje, odnose in samozavest. Otroci z ADHD se že zelo zgodaj naučijo, da izstopajo. Ne zato, ker bi to želeli, temveč ker svet okoli njih pogosto ni prilagojen njihovim potrebam.
Nemirni, razigrani in problematični otroci so pogosto brez diagnoze označeni za otroka z ADHD, vendar je pomembno razumeti, da niso vsi otroci, ki kažejo težave v prilagajanju ali vedenju, nujno diagnosticirani z ADHD. Nekateri otroci se morda le težko prilagajajo novemu okolju, na primer pri prehodu iz vrtca v šolo, ali pa se slabo počutijo v določenih situacijah. Učitelji pogosto opazijo razlike v vedenju med otroki, ki kažejo simptome ADHD, in njihovimi vrstniki.
Otroci z ADHD se lahko težko osredotočijo na naloge, pogosto se vrtijo na stolu, hodijo po razredu, ne sledijo navodilom, pozabljajo potrebščine, jih izgubljajo ali pa pozabijo opraviti domače naloge. Neredko tudi odlašajo z učenjem, pri tem pa se lahko zgodi, da nalogo opravijo hitro, vendar brez potrebne natančnosti. Zaradi teh izzivov je ključnega pomena, da prepoznamo otroke z ADHD in jim ponudimo ustrezno pomoč ter podporo, ki bo omogočila njihov boljši razvoj v šolskem okolju.
Kaj je ADHD?
ADHD je kratica za Attention Deficit Hyperactivity Disorder, motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Glavni simptomi so težave s koncentracijo, pomanjkanje pozornosti, hiperaktivnost oz. telesni nemir in impulzivnost. ADHD je nevrološka razvojna motnja, ena izmed najpogostejših nevropsihiatričnih motenj pri otrocih in mladostnikih.
Zdravljenje otrok z ADHD
Najbolj razširjen način zdravljenja simptomov ADHD je zdravljenje z zdravili. Ta namreč vplivajo na pozornost in pri učencih z ADHD izboljšajo učni uspeh.
“ADHD za nas ni le medicinski izraz ampak del življenja”
Svoje izkušnje z delom z otroki, ki imajo ADHD nam je zaupala Dina, mama osnovnošolca Tristana, ki se poleg motenj pozornosti spopada tudi z aspergerjevim sindromom, disleksijo in naglušnostjo.
Desetletni Tristan je bil z ADHD diagnosticiran šele letos, njegova družina pa je simptome opazila že pri letu in pol.
a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a
a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a
Vzgoja otroka z motnjo pozornosti ni lahka, saj mnogi doma in v šoli potrebujejo več pozornosti kot njihovi sovrstniki, ki pogosto ne razumejo njihovih medsebojnih razlik.
Tehnike za obvladovanje vedenja otrok z ADHD v šolskem okolju
a a a aa a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a
V šolskem okolju se pogosto uporabljajo tri tehnike, ki izhajajo iz kognitivno-vedenjskega modela in so namenjene obvladovanju vedenja: modifikacija vedenja, kognitivno-vedenjska terapija ter razvijanje samozavedanja.
Modifikacija vedenja temelji na spodbujanju zaželenega vedenja z nagradami ter zmanjševanju neustreznega vedenja s kaznovanjem ali ignoriranjem.
Kognitivno-vedenjska terapija se uporablja tudi na področju klinične psihologije in psihoterapije. Gre za spreminjanje miselnega dela, ki vpliva na počutje in vedenje, kot tudi vedenjskega vidika. Pri vedenjskem vidiku seznanimo z ustreznejšim, na novo naučenim odzivom, s katerimi se lahko uspešneje odziva na dražljaje iz okolja.
Razvijanje samozavedanja poteka tako, da otroka spodbujamo k opazovanju lastnega vedenja in zavedanju svojih dejanj. Pomemben del tega procesa je samonadzorovanje, pri katerem si otrok zastavlja manjše, dosegljive cilje, povezane s šolskim delom ali drugimi pomembnimi področji življenja. Doseganje ciljev sproti spremlja in vrednoti, ob njihovem uresničevanju pa je deležen tudi nagrade.
a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a
a a a aa
ADHD v številkah
a a a a a a a
V zadnjem desetletju strokovnjaki opažajo izrazit porast motenj pozornosti med osnovnošolskimi otroki, zlasti diagnoz ADHD (attention-deficit/hyperactivity disorder) ter ADD (attention-deficit disorder). Raziskave NIJZ kažejo, da se število otrok z diagnosticiranimi težavami s pozornostjo v Sloveniji vsako leto poveča za približno 10–15 %.
Podatki raziskave Health Behaviour in School Aged Children in zdravstvenih evidenc kažejo, da se delež mladostnikov z mejnimi ali povišanimi rezultati na področju hiperaktivnosti in nepozornosti z naraščajočo starostjo povečuje. Čeprav večina mladostnikov še vedno dosega normalen rezultat, je razvidno, da je tveganje za klinično pomembne težave večje pri 13- in predvsem 15-letnikih v primerjavi z 11-letniki.
V časovnem obdobju med letoma 2006 in 2014 se pri 15-letnikih opaža rahel porast deleža mladostnikov z mejnim ali povišanim rezultatom, kar nakazuje na postopen trend rasti motnje, čeprav spremembe niso vedno statistično izrazite. Posebej izstopa naraščajoč trend pri dekletih, medtem ko se pri fantih delež tovrstnih rezultatov ne povečuje ali celo rahlo upada. Fantje imajo pogosteje izraženo hiperaktivnost in impulzivnost, ki se kaže navzven, zato so tudi pogosteje bolnišnično obravnavani.
Pri dekletih se težave pogosteje izrazijo kasneje in bolj v obliki nepozornosti, kar lahko pojasni zaznan porast deleža deklet z mejnimi ali povišanimi rezultati v starejših starostnih skupinah.
Poleg podatkov raziskave HBSC tudi zdravstvene statistike potrjujejo naraščanje števila obravnav zaradi hiperkinetične motnje v obdobju med letoma 2008 in 2015.
S starostjo se povečuje delež mladostnikov z izraženimi težavami hiperaktivnosti in nepozornosti, prav tako pa adolescenca prinaša večje zahteve po samoregulaciji, zbranosti in šolskem uspehu, kar lahko težave bolj razkrije.
Na pojavnost motnje pogosto opozarjajo vedenjske težave, ki so pogostejše pri fantih, in s tem vodijo v pogoste postopke, ki jih prakticira zdravstveni sistem. Pri deklicah so težave manj izrazite, posledično pa se pogosto pozneje prepoznajo.
a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a
Vsak otrok svet doživlja na svoj način. Nekateri tiho, drugi glasno, nekateri zlahka sledijo pravilom, drugi pa jih ves čas preizkušajo. Ko govorimo o ADHD, pogosto najprej pomislimo le na težave, diagnoze in izzive, redkeje pa pomislimo na bližino, potrpežljivost in brezpogojno ljubezen, ki se oblikuje v vsakdanjih, pa čeprav včasih napornih trenutkih.
Avtorice: Kaja Urbanc, Teja Žižek, Sonja Drofenik