Avtorji: Lovro Smrekar, Miha Gorjup, Ožbej Turk
Rjavi medved je nekoč pri nas skoraj izumrl, v zadnjih letih pa se njegova populacija hitro povečuje. Prebivalci Rakitne so jeseni znova glasno opozarjali, da se medvedi nevarno približujejo njihovemu naselju, prevračajo smetnjake in ogrožajo ljudi. Kljub več tisoč zbranim podpisom pod peticijo za odstrel in interventnemu odloku ministrstva, pa so lovci na koncu smeli odstreliti le tri živali. Ob burnem medijskem poročanju in tožbi nevladne organizacije, je vprašanje smotrnosti odstrela znova stopilo v ospredje širšega družbenega diskurza.
Na hladno decembrsko jutro, ko smo obiskali Rakitno, je gozdove prekrivala gosta megla. Ob pogledu na temačne sence si ni bilo težko predstavljati, da tu nekje med drevesi za lovsko kočo, rjavi kosmatinec uživa v svoji zimski hibernaciji. »Situacija je trenutno mirna, medvedke so šle po brlogih. Tudi medvedje, ki so si nabrali dovolj tolšče se počasi umikajo« nam je povedal Marjan Šivic, dolgoletni starešina Lovske družine Rakitna. Z njim smo se sestali v središču naselja, nedaleč od novega ekološkega otoka v osrednjem delu Rakitne. Postavitev približno 30 zabojnikov v okolico hiš in dlje od gozda, je bil eden zmed ukrepov, ki naj bi zmanjšali vdore medvedov na poseljena območja. »Poleg tega smo odstrelili medvedko z mladičem, ki je bila zelo sitna. In pa enega medveda.« je še dodal Šivic.
Vedno hitrejša rast populacije zveri
Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije, populacija rjavega medveda trenutno znaša 954 primerkov. Ocene se izvajajo predvsem na podlagi pobiranja medvedjih iztrebkov, po mnenju starešine Šivica pa je medvedov v državi bistveno več od uradnih številk. Okoli 84 odstotkov smrtnosti medveda namreč predstavlja odstrel, ki pa je bil v zadnjih letih precej nižji od naravnega prirastka. V Zavodu za gozdove ugotavljajo, da je primerno število medvedov za slovenski prostor okoli 800 živali. Nato začne stopnja konfliktov z ljudmi strmo naraščati. Prenaseljenost pa je slaba tudi za dolgoročni obstoj medveda, saj med populacijo začnejo prevladovati močnejši posamezniki.
»V okolici Rakitne, to se pravi do Tomišlja, Krima, Žilce, Borovnice ter Ljubljanskega vrha, je zagotovo 50 medvedov. Raje bi rekel več kot 50, glede na obiske naših krmišč. Na eno krmišče, pride tudi od šest do osem različnih medvedov. Imamo kamere za kontrolo in štetje, zato je ta številka je kar realna.« pove Šivic in doda, da bi bila idealna številka za njihovo območje približno 10 do 15 medvedov. »Kar je več, je škodljivo tako medvedom kot ljudem. Če je gostota prevelika, veliki medvedi in medvedke vzamejo boljša lovišča. Mladiči morajo iti ven, ker ni hrane. In potem pride do teh problemov, da napade ljudi ali smetnjake.«
“PREVELIKA gostota MEDVEDJE POPULACIJE je škodljivA tako medvedom kot ljudem.”
Nočne budnice in kosmatinci na poti v šolo
Posnetki medvedov, ki prevračajo smetnjake in vohljajo po dvoriščih hiš na Rakitni, so jeseni 2025 znova preplavili splet. Da medvedi nimajo nobenega strahu pred ljudmi in zahajajo vedno bližje, so takrat govorili prestrašeni prebivalci Rakitne. Po trditvah nekaterih, tudi umik večjih zabojnikov v središče ne deluje, saj živali hrano zdaj iščejo v manjših smetnjakih bližje hišam. Problematična naj bi bila tudi aktivnost zveri okoli 6. in 7. ure zjutraj, ko se številni otroci odpravljajo v šolo. V sosednji Cerknici naj bi medved celo vdrl v prazno hišo. Pod peticijo vladi, naj pripravi odlok za interventni odstrel, se je podpisalo več kot 4300 prebivalcev okoliških krajev. Ministrstvo je nato dovolilo izredni odstrel problematične medvedke z mladičem, pri čemer pa so se lovci srečali z nasprotovanjem občanke, ki je z glasnim hupanjem ovirala izvedbo odstrela. »Dokler smo lovci imeli vse v rokah, ni bilo nikoli nobenega problema. Zdaj se je pa politika vmešala, pa vrhovi države in imamo to, kar imamo.« je komentiral Šivic. Tovrstne odredbe namreč lovcem dovoljujejo le odstrel specifičnih živali, ki jih morajo najprej prepoznati. Prav tako velja, da se mora odstrel izvesti vsaj 500 metrov izven naselja.
MINISTRSTVO: “družbeni dogovor želimo doseči tudi s tistim delom družbe, ki odstrelu nasprotuje”
Vprašanje varnosti ali politični adut?
Po odloku vlade bi v lanskem letu 2025 sicer morali redno odstreliti 206 medvedov, a je lovcem uspelo odstraniti le 22 živali. Razlog je tožba nevladne organizacije Alpe Adria Green, ki je Upravno sodišče prisilila, da zadrži izvedbo odstrela. Oktobra so na spletni strani organizacije zapisali: »…medved, simbol narave in sobivanja, postaja orožje političnih in interesnih bojev. Pod krinko “strokovnega upravljanja” se javnost prepričuje, da je odstrel nujen, medtem ko se resnični vzroki konfliktov, od krmljenja do pomanjkanja preventivnih ukrepov, sistematično prikrivajo.« Predstavnike stroke, ki vladi pomaga pri odločitvah obtožujejo, da se z odstrelom na različne načine okoriščajo, vzrok za povečano aktivnost medvedov pa iščejo v prekomernem krmljenju. Iz organizacije Alpe Adria Green se na naša novinarska vprašanja sicer niso odzvali. Z Ministrstva za naravne vire in prostor so nam sporočili, da: »Vse odločitve upravljanja medveda v Sloveniji temeljijo na strokovnih mnenjih in znanstvenih podatkih.« Dodali so še, da želijo doseči družbeni dogovor tudi s tistim delom družbe, ki odstrelu nasprotuje.
Na Zavodu za gozdove so pojasnili, po kakšnih kriterijih vsako leto podajo strokovno mnenje glede odstrela. Konflikte med ljudmi in medvedi želijo zmanjšati predvsem tako, da prednostno odstranijo tiste osebke, ki so prepoznani kot najbolj problematični. Obenem intenzivnost odstrela povečajo na območjih, kjer se pojavlja največ konfliktov. Na takšnih območjih je namen odstrela zmanjšanje gostote lokalne populacije, ki je tudi eden izmed glavnih dejavnikov za visoke stopnje incidentov. »Lovci smo brez moči, v kontekstu odstrela medveda smo kot vsi drugi državljani, ker je to zaščitena vrsta. Z izvajanjem interventnih odstrelov vladi delamo zgolj uslugo, obenem pa tvegamo marsikaj. Jaz kot starešina odgovarjam s svojim lastnim premoženjem« pa je vidik lovcev opisal Šivic.
Bližnja srečanja v številkah
Uradno zabeleženo število nezaželenih medvedjih obiskov, kot so njihovi nedavni podvigi na ulicah Rakitne, se sicer iz leta v leto močno razlikuje. Leta 2024 je bilo prijavljenih le 13 tovrstnih pojavljanj, leta 2019 pa kar 272. Evidenco prijav vodi Zavod za gozdove, kjer so v letu 2025 zaznali 285 primerov, ko so medvedi povzročili za približno 178.000 evrov škode. Fizični stik med osebo in največjo zverjo se je lani zgodil trikrat. Starešina Marjan Šivic je omenil nedavni primer bližnjega srečanja: »Možakar je bežal pred medvedko, ki jo je na srečo zadržal električni pastir. Sicer ne vem, kako bi se stvar končala. Tako pač tako je. To je zakon narave in mi se moramo temu prilagoditi.«
Na Ministrstvu za okolje in prostor od lanskega julija podatke o konfliktih z medvedom zbirajo v okviru aplikacije MedvedoFON. Ta je namenjena zgolj prijavljanju incidentov, ko medved, volk ali ris ogrožajo človeka in se pojavljajo v naseljih. Od začetka zbiranja podatkov do sredine oktobra je bilo takih primerov 118. Spletni sistem deluje tako, da uporabnik vnese osnovne podatke, označi žival in kraj ter opiše dogodek. Informacije so takoj posredovane Zavodu za gozdove Slovenije in ministrstvu, ki lahko po potrebi hitro ukrepata. Tako s strokovnimi nasveti, kot z bolj neposrednimi in urgentnimi posegi.
Pomlad bo prinesla veliko negotovosti
»Mislim, da bo spomladi katastrofa. To predvidevamo, ker ni bilo odstrela nobene medvedke, razen tiste, ki je bila odstranjena intervencijsko. Medvedke imajo lahko dva, tri ali celo štiri mladiče« je glede prihodnosti negotov vodja lovcev na Rakitni. »Množijo se nenormalno in zagotovo bodo konflikti, število gobarjev in izletnikov pa se bo močno zmanjšalo« je še napovedal.
Sodni mlini še vedno premlevajo pritožbo na lanski odlok o rednem odstrelu medvedov, prihodnost pa je za zdaj povsem nejasna. »V skladu s slovensko in evropsko zakonodajo, ter strokovnimi podlagami, Ministrstvo za naravne vire in prostor vsako leto izda odločbo za upravljanje populacije medveda z odstrelom konkretnega števila osebkov. Pred izdajo odločbe je Ministrstvo dolžno pridobiti strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, ki v mnenju upošteva tudi Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.« Lovci v postopke odločanja niso vključeni, pove Šivic. »To je vse zavito v tajnost, tudi za naprej ne vemo ničesar. Vprašanje je, koliko časa bo minilo, preden bomo prejeli odločbo za prihodnje leto.«
Ob povečanem številu medvedov, pa so napotki za prebivalce na območjih s povečano prisotnostjo, enaki. Najbolj pomembno je, da hrana, ki jo ljudje zavržejo, ni na dostopnih mestih. Torej v smetnjakih pred hišami ali celo na odprtih kompostih. Zveri se namreč v naselja skoraj vedno odpravijo v iskanju hrane. Šivic dodaja, da je pomembna tudi ureditev okolice hiš in vikendov. »Nujno je počistiti drevje in grmovje, da se medved ali medvedka ne bosta mogla gibati tam okoli. Nekateri imajo okolico stavb zaraščeno skoraj do vhodnih vrat. Ko stopiš skozi vrata, je čez 3 metre že gozd. Imeli smo že primer, kjer je bila medvedka 3 metre od glavnega vhoda. Imeli smo tudi primer, ko je mladiček padel z enega roba v gredico na vrtu.«
Od skorajšnjega izumrtja do razcveta
Medved je bil na območju današnje Slovenije, v preteklosti večkrat zelo ogrožen, a ni nikoli povsem izumrl. Prva poročila o zaščitenosti medveda izhajajo iz konca 19. stoletja, ko ga je bilo prepovedano loviti na nekaterih loviščih veleposestnikov, tudi na Kočevskem. Istočasno pa so drugod, za iztrebljanje ponujali nagrade in uporabljali strupene pasti. Prav ukrepi nekaterih veleposestnikov naj bi pomembno pripomogli k ohranitvi vrste.
Dandanes se zdi skoraj neverjetno, da je ob začetku 20. stoletja na območju današnje Slovenije živelo le od 30 do 40 rjavih medvedov. Prva uradna zaščita zveri je bila sprejeta leta 1935 na območju Visokega krasa, posledično je populacija postopno začela naraščati. Ob nastanku socialistične Jugoslavije, po koncu druge svetovne vojne, je bil medved v novi lovski zakonodaji močno zaščiten. Kot posebej varovana vrsta je bil odstrel največje zveri skoraj povsem prepovedan do sredine 50. let, tudi kasneje pa se je izvajal v močno omejenih številkah. Zlasti medvedke z mladiči so bile deležne posebnega varstva.
V obdobju od sredine 60. let do sredine 90. let prejšnjega stoletja, je bil odstrel večinoma stabilen in manjši od naravnega letnega prirastka populacije, ki je stalno štela okoli 200 osebkov. Ob koncu 90. let so se močno povečali incidenti, v katerih je medved povzročal škodo rejcem živali in pogosteje začel zahajati v naselja. Posledično se je od takrat začel povečevati tudi odstrel.
Prihodnost medveda na naših tleh je bila nekoč negotova, danes pa negotovost povzroča njegova številčnost. Koliko zveri bo spomladi prilezlo iz svojih brlogov, ter kakšni bodo ukrepi pristojnih, sta dve izmed glavnih vprašanj med lovci in prebivalci, ki z medvedi sobivajo. A eno izmed ključnih sporočil, ki smo jih zaznali od vseh sogovornikov, je pomen vzdrževanja ravnovesja. »V prvi vrsti gre za skrb za naravo, devetdeset odstotkov dela obsega vzdrževanje in krmljenje. Jaz rad delam v naravi in za dobrobit narave.« je pogovor sklenil Šivic. Ravno skrbno načrtovan in strokovno utemeljen odstrel, pa je eden izmed glavnih vzvodov, za doseganje ravnovesja.
