Kako deluje sistem varovanja v študentskih domovih?
V domovih je organizirana receptorska služba, ki jo opravljajo stanovalci doma in je nameščena v vhodni loži. Receptorska služba se opravlja v 4 izmenah začenši s prvo izmeno, ki se začne ob 24. uri in konča ob 6. uri. Vsaka izmena torej traja 6 ur, opravljanje receptorske službe pa se plačuje v višini najnižje bruto urne postavke za opravljanje začasnih in občasnih del, razen v primeru opravljanja dela v prvi izmeni, ko se plačilo v višini najnižje urne bruto postavke zviša v višini 15 procentov.
Stanovalci doma imajo pri opravljanju receptorske službe določene dolžnosti, ki so zapisane v domskem redu. Med drugim med te sodijo zadrževanje v vhodni loži (razen v času kontrolnega obhoda, ki traja največ 15 minut), prevzemanje in razdeljevanje pošte med stanovalce, vpisovanje imen in priimkov gosta in preverjanje, ali ga stanovalec pričakuje, o kršitvah domskega reda obveščati varnostno službo in skrbeti, da so glavna vrata vhodna in druga zunanja vrata doma ves čas zaprta. V primeru kršitve domskega reda ima tudi dolžnost obvestiti 24-urno receptorsko službo na sedežu zavoda. Oseba, ki opravlja receptorsko službo na sedežu zavoda nadzoruje stanje v vseh domovih in po potrebi kliče pristojne organe.
Glede izvajanja receptorske službe v študentskih domovih obstaja tudi izjema. Tak je dom Litostroj, kjer za varnost 24 ur na dan skrbi varnostna služba. Na vprašanje, zakaj ravno v domu Litostroj obstaja drugačna praksa varovanja iz ŠDL odgovarjajo, da je to zaradi izražene potrebe stanovalcev in drugih varnostnih potreb.
23-letna Rasta je bivša stanovalka študentskega doma III v Rožni dolini, kjer je prebivala 3 leta. V študentskem domu je pogosto opravljala tudi receptorsko službo.
Nika Maglič je bivša stanovalka doma III v Rožni dolini in hkrati bivša podpredsednica doma v študijskem letu 2024/25. Sama trdi, da ni nikoli zaznala, da bi varnostna služba zaklepala vhodna vrata doma.
Odklenjena vhodna vrata doma lahko ogrožajo varnost in motijo bivanje stanovalcev, predvsem če pride do vstopa oseb, ki tam ne prebivajo in niso zaželene.
23-letni Tomaž je bivši stanovalec doma III v Rožni dolini, kjer je stanoval 4 leta. Med bivanjem je imel pogosto neprijetne izkušnje z nestanovalci doma.
“V domu III v Rožni dolini imamo v kleti učilnico, ki je bila nekaj časa odklenjena. Nekega dne je nekaj stanovalcev doma vstopilo v učilnico in tam našlo brezdomca. Naknadno se je potem ugotovilo, da je tam prebival že veliko časa, ker je bil dom odklenjen. Zatem so ga varnostniki odstranili.” (Tomaž)
Kako odgovarjajo pristojni?
Iz Študentskega doma Ljubljana so nam sporočili, da vsako prijavo nasilja, vlamljanja ali nadlegovanja obravnavajo skladno s pristojnostmi in resnostjo dogodka. Če obstaja sum kaznivega dejanja ali ogrožanja stanovalcev, se praviloma vključi policijo. ŠDL vzporedno izvede tudi notranje postopke, kot so evidentiranje dogodka, zavarovanje razpoložljivih informacij, sodelovanje z varnostno službo in, kadar je vpleten stanovalec ŠDL, tudi disciplinski postopek. Poudarjajo še, da pri ukrepih izhajajo iz načela ničelna toleranca do nasilja in nadlegovanja ter iz potrebe po zaščiti stanovalcev, pri čemer dosledno varujejo osebne podatke in zasebnost vpletenih.
Policijska uprava Ljubljana ob vprašanju o prijavah nadlegovanja, nasilja ali vlamljanja v študentskih domovih v zadnjih petih letih nima konkretnih podatkov. Statističnih podatkov namreč ne vodijo na način, ki bi razvrstil prijave po posameznih lokacijah, kot so študentski domovi. Prav tako, nimajo podatkov o najpogostejših vzrokih prijav. Na splošno pravijo, da vsako prijavo obravnavajo individualno in v skladu z veljavno zakonodajo. Po prejemu prijave opravijo potrebna operativna dejanja, zbirajo obvestila, identificirajo udeležene osebe in morebitne priče. V primeru suma kaznivega dejanja pa nadaljujejo s kriminalistično preiskavo in o ugotovitvah obvestijo pristojno državno tožilstvo. Na področju zagotavljanja varnosti policija pravi, da sodeluje s ŠDL-jem v obliki izmenjave informacij in preventivnega delovanja policije. Dodajajo, da je cilj sodelovanja prispevati k večji varnosti stanovalcev študentskih domov in zmanjševanju tveganj za pojav kaznivih dejanj.
Z novim Zakonom o visokem šolstvu, ki je bil sprejet julija prejšnje leto, bodo lahko študentski domovi delovali le kot članice javnih univerz. To pomeni, da se bo javni zavod Študentski dom Ljubljana priključil Univerzi v Ljubljani, po zgledu Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Glede problematike varnosti v študentskih domovih v Ljubljani smo se zato za odziv obrnili tudi na Univerzo v Ljubljani, a odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli.
V anketi najnižje zadovoljstvo z varnostno službo
Študentski dom Ljubljana vsako leto izvaja anketo o zadovoljstvu s Študentskim domom Ljubljana, v kateri med drugim merijo tudi zadovoljstvo z dežuranjem in varnostjo v domu. To področje se meri s petimi indikatorji, ki so varnost v domu, varnost v naselju, sistem dežurstva stanovalcev, izvajanje predpisanih nalog dežurnih študentov in varnostna služba. Področja zadovoljstva so izmerjena tako, da stanovalci zadovoljstvo izrazijo na 5 stopenjski lestvici, pri kateri 1 pomeni zelo nezadovoljen in 5 zelo zadovoljen. Iz javno objavljenih rezultatov anket o zadovoljstvu ŠDL-ja, imamo dostopne podatke od leta 2015 do leta 2024. V tem času je bilo področje zadovoljstva z varnostno službo najslabše ocenjeno, s tem, da podatke na tem področju zbirajo le od leta 2020.
Zadovoljstvo stanovalcev z varnostjo v naselju, sistemom dežuranja in dežurnih študentov, kjer se meri njihovo izvajanje predpisanih vlog, je vsako leto približno enako ocenjeno in se od leta 2015 giblje med približno 3,5 in 4,3.
Nekoliko drugače pa je ko primerjamo zadovoljstvo študentov z varnostno službo. Na grafu ga primerjamo z zadovoljstvom z varnostjo v domu na sploh. Od leta 2020, ko so začeli z zbiranjem podatkov o zadovoljstvu z varnostno službo, je ta očitno nižja kot zadovoljstvo stanovalcev z varnostjo v domu.
Povprečje teh štirih let je pri varnosti v domu približno 4,1 in, kot je razvidno na grafu, od leta 2019 naprej stagnira okoli te vrednosti, medtem ko je povprečje zadovoljstva z varnostno službo približno 3,5 in se iz leta v leto spreminja. Procentualno je odstopanje vrednosti zadovoljstva pri teh dveh faktorjih približno štirinajst odstotna, zato se je vredno vprašati, kaj je razlog za nižjo stopnjo zadovoljstva z varnostno službo od ostalih indikatorjev.
Iz Študentskega doma Ljubljana odgovarjajo, da rezultate letne ankete spremljajo in jih obravnavajo sistematično. V preteklem obdobju so zato z izvajalcem varovanja in v sodelovanju s Študentskim svetom stanovalcev vzpostavili in utrdili jasnejše delovne prakse, med njimi rednejši in bolj predvidljivi režim obhodov, enotnejši odzivni protokol, bolj dosledno evidentiranje opažanj in prijav ter sprotno reševanje ponavljajočih se težav.
V Študentskem domu Ljubljana se je prejšnje leto zamenjala varnostna služba. Kot najpomembnejši razlog za zamenjavo iz ŠDL navajajo ekonomsko ugodnejšo ponudbo nove varnostne službe. Čeprav poudarjajo, da so s prejšnjo varnostno službo varovanje postopno dvignili na zelo visoko raven, pa so bile v času slednje s strani študentov tudi pritožbe. Več o tem nam je pojasnila študentka Nika Maglič.
V zvezi s pritožbami glede varnostnika v domu III iz ŠDL odgovarjajo, da z nadlegovanjem niso bili seznanjeni, so pa bili seznanjeni z očitki o njegovem neprofesionalnem opravljanju dela. Sporočajo še, da so zato zahtevali ukrepanje tedanjega izvajalca varovanja in izvedli zamenjavo varnostnika.
Ko se v študentskih domovih odvijajo domske zabave je varnost stanovalcev doma lahko še posebej ogrožena. Takrat se namreč v študentskih domovih zbira veliko število ljudi, tudi študenti, ki niso stanovalci doma ali celo tisti, ki statusa študenta nimajo. Interne domske zabave lahko po pravilih domskega reda stanovalci organizirajo v klubski sobi oziroma tv sobi doma. Lahko pa se izvajajo še pod številnimi drugimi pogoji. Organizator domske zabave je lahko na primer le stanovalec doma, izbrano mora biti več kot 50 procentno soglasje stanovalcev, ki se zbere na začetku študijskega leta, ta mora biti prijavljena najmanj 3 dni pred predvidenim datumom v sprejemni pisarni na posebnem obrazcu, posamezna zabava pa lahko traja do ene ure zjutraj.
V primeru da receptorska služba, poklicna varnostna služba ali pooblaščena oseba zavoda ugotovi, da zabava ni organizirana v za to namenjenem prostoru, je namenjena za pridobivanje prihodkov, se tam uživajo prepovedane substance, je prisotno preveliko število udeležencev ob upoštevanju požarnega reda ali pa so prisotni zunanji udeleženci ter se zabava nadaljuje po eni uri zjutraj, lahko ta zahteva, da se zabava prekine. V primeru da se zabava ne prekine pokliče intervencijsko varnostno službo na stroške organizatorja zabave, ki takoj po prihodu prekine zabavo.
Rasta je nekajkrat dežurala tudi v času domskih zabav. Opisala nam je enega od incidentov, ko se med dežuranjem v času zabave ni počutila varno.
Neprijetne incidente pa je zaznavala tudi v časih ko med zabavo ni opravljala dežurne službe. Tako se spominja ene izmed domskih zabav.
V času Majskih iger, enih izmed največjih študentskih zabav, je v domu III dodatno poskrbljeno za varnost tako, da je pred študentskim domom varnostna služba, ki dovoli vstop samo stanovalcem doma III. Čeprav je namen dober pa ukrep ni vedno učinkovit.
Čeprav je sistem varovanja v študentskih domovih v teoriji ustrezno vzpostavljen, izkušnje študentov kažejo na razliko med dejanskim stanjem ki ga zaznavajo študenti in domskim pravilnikom. Ta bi se moral ustreznejše upoštevati, saj je samo tako lahko varnost študentov ustrezno vzpostavljena in posledično učinkovita. Mnoga pričevanja študentov namreč ne kažejo samo na posamezne osamljene primere, temveč tudi na sistemske probleme, ki bi jih morali odgovorni ustrezno nasloviti. Prav tako je iz izjav študentov razvidno, da so ti pri reševanju problemov prepogosto prepuščeni samim sebi. Okolje, ki je primarno namenjeno bivanju, učenju in preživljanju prostega časa študentov, bi moral zagotoviti varno in prijetno okolje, ne pa vzbujati straha in negotovosti.
AVTORICE: Monika Mislej, Nina Plankar Hodžič, Laura Svetina