Dolgo je veljalo, da so mladi volivci politično bolj liberalno in levo usmerjeni. Letošnje državnozborske volitve v Sloveniji pa potrjujejo trend politične usmerjenosti mladih zadnjih nekaj let. Rezultati vzporednih volitev Inštituta Mediana namreč kažejo, da je med mladimi prisoten obrat v desno. Gre za trend, na katerega že nekaj let opozarjajo številne raziskave, premik v desno pa je prisoten predvsem med mladimi moškimi. Kaj so razlogi za ta premik? Ali je podobno stanje prisotno tudi v drugih evropskih državah?
Inštitut Mediana: Mladi volili pretežno desne strank
Inštitut Mediana po državnozborskih volitvah izvede analizo vzporednih volitev. Pri tem volivce razdeli v štiri starostne skupine. Izmed teh je najmlajša skupina volivcev med 18. in 24. letom, ki so na letošnjih državnozborskih volitvah izrazito podprli desne in desnosredinske stranke. Največjo podporo, eno četrtino glasov, je med mladimi prejela stranka SDS, visoko podporo, dobrih 13 odstotkov, pa je dobil tudi trojček NSi, Fokus in SLS. Stranka Resnica je v tej starostni skupini prejela slabih 9 odstotkov glasov, Demokrati Anžeta Logarja pa dobrih 8 odstotkov. Nekoliko drugače je na levi strani. Tam je največja levosredinska stranka Gibanje Svoboda med mladimi prejela dobrih 16 odstotkov podpore, skupna lista Levice in Vesne pa je prejela slabih 8,5 odstotkov glasov. Najmanjšo, 4 odstotno podporo, je med vsemi parlamentarnimi strankami prejela stranka SD. Stranka, ki jo je v tej starostni kategoriji pomembno izpostaviti, so še Pirati, ki sicer niso dosegli parlamentarnega praga, a so med mladimi prejelI slabih 8,5 odstotkov glasov. Iz rezultatov je torej razvidno, da so na letošnjih državnozborskih volitvah med mladimi imele podporo pretežno desne stranke.
Mladi moški se obračajo v desno, ženske ostajajo rahlo bolj na levem
Obrat mladih iz leve politike v desno potrjuje tudi Raziskava mladih Slovenija 2024. V letu 2018 je bil namreč med mladimi v Sloveniji jasen premik proti levi, leta 2024 pa je ta obrat opažen proti desni. Poleg tega je raziskava razkrila tudi razkorak med spoloma. V letu 2018 so bili tako fantje kot dekleta v povprečju pozicionirani bolj levo od sredine, do leta 2024 pa sta se zgodili dve spremembi. Prvič, tako dekleta kot fantje so se premaknili v desno in s tem zapustili prejšnje levosredinsko pozicijo. Drugič, fantje se danes nahajajo malo bolj desno od sredine, medtem ko dekleta ostajajo skoraj popolnoma na sredini. Z drugimi besedami, razkorak med spoloma glede politične identifikacije se je zgodil pretežno zaradi izrazitega premika fantov proti desnici. Gre sicer za raziskavo, ki jo je v začetku leta 2024 financirala fundacija FES, izvedena pa je bila med 600 posamezniki, starimi od 14 do 29 let.
Vir: Raziskava mladih Slovenija 2024
Kakšni pa so vzroki za razkorak med spoloma? »Deloma gre za vpliv socialnih omrežij in širitve moškosferskih vsebin in vplivnežev,« pojasnjuje dr. Tibor Rutar, predavatelj in raziskovalec na oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki je hkrati tudi sodeloval pri izvedbi raziskave. »Zdi se, da bi vzrok deloma utegnil izhajati tudi iz dejstva, da se je v zadnjem desetletju spolna neenakost v nekaterih evropskih državah močno izravnala. Nekoliko paradoksno lahko ravno povečanje spolne enakosti v družbi povzroči omenjeni zasuk, saj se lahko zgodovinsko močnejša skupina (moški) počuti ogroženo,« še dodaja.
Podobno meni tudi dr. Tomaž Deželan, profesor na Fakulteti za družbene vede. Razlog za razliko med spoloma vidi predvsem v nestabilnosti identitet moških, negotovosti statusa, močnih in drugačnih komunikacijskih kanalih, ki dosežejo vsakega posameznika ter neozaveščenosti, ki lahko povzroča drsenje v desno. »Ženske imajo na drugi strani v razvitih demokracija precej različnih programov, izobraževanj in skupin, ki opozarjajo na neenakosti. To seveda ima svoj učinek. Nenazadnje so mladi moški bolj negotovi tudi zaradi tega, mlade ženske pa so ozaveščene o svojih pravicah in pravicah, ki so kršene.« Kot primer takega gibanja Raziskava mladih Slovenija 2024 navaja gibanje #MeToo, ki je sprožilo porast feminističnih vrednot med ženskami, hkrati pa spodbudilo ženske, da spregovorijo o dolgotrajnih neenakostih. Poleg tega Deželan opozarja tudi na pomembnost ostalih dejavnikov pri politični identifikaciji mladih, kot sta socialno-ekonomski status in izobrazba.
Evropske države: stabilen ali neprisoten razkorak med spoloma
V Sloveniji torej obstaja razkorak med mladimi ženskimi in moškimi volivci. Kakšno pa je stanje v drugih evropskih državah? Po podatkih raziskave The European sociological review, ki jo je v članku povzel Rutar, v Evropi ni velikega razpona v politični ideologiji med spoloma v Evropi, v drugih državah pa razkorak obstaja, vendar ostaja stabilen. V 14 evropskih držav, med drugim v Italiji, na Portugalskem in Poljskem, so mladi moški in ženske ideološko skoraj enako usmerjeni.
V 7 državah je prisoten t.i. »moderni spolni razkorak«, v katerem se ženske nagibajo rahlo bolj na levo kot moški, v nasprotju s tradicionalnim, kjer se nagibajo bolj v desno. Ta razkorak sicer ostaja precej stabilen vse od devetdesetih let. Na Nizozemskem in Norveškem je ta razkorak zmeren, v ostalih 5 državah pa ostaja majhen. »Mlade ženske so v teh državah že več kot 30 let nekoliko bolj levo usmerjene kot mladi moški. Karkoli že povzroča ta vzorec, ne gre za nov pojav, ki bi ga povzročile nedavne kulturne ali politične spremembe,« v članku opozarja Rutar.
V državah kot so Danska, Finska, Francija in tudi Slovenija, je v zadnjih letih prepoznan trend premika moških v desno in žensk v levo. V državah kot so Estonija, Grčija in Luksemburg pa so moški stabilni v svojem ideološkem pozicioniranju ali se pomikajo na levo, medtem ko se ženske pomikajo na levo hitreje. »Razkorak v teh državah torej obstaja ne ker bi moški postajali bolj konservativni, ampak ker ženske postajajo bolj progresivne,« dodaja Rutar.
Zanimanje za politiko med mladimi v Sloveniji v rahlem porastu
Raziskava mladih Slovenija 2024 kaže tudi, da se tako zanimanje kot znanje o politiki med mladimi povečuje. Kljub temu pa zanimanje za politiko med mladimi ostaja relativno skromno, opozarja Rutar. Vrednost tega se je od leta 2018 do leta 2024 na lestvici od 1 do 5 pomaknila iz 1,99 na 2,51, pri čemer 5 pomeni »zelo me zanima«. Zanimanje mladih za politiko se torej giblje med vrednostima 2 in 3, pri čemer 2 pomeni »politika me po večini ne zanima«, 3 pa nevtralno politično zanimanje. »Pogosto je tako, da se ti relativno majhni premiki v zanimanju gor ali dol zgodijo iz skoraj naključnih, ali vsaj težko opredeljivih razlogov. Ne bi upal reči, da gre za močan trend, ki bo z gotovostjo vztrajal. Povsem možno je, da bomo pri naslednji meritvi ugotovili upad,« pojasnjuje sociolog Tibor Rutar.
Kot navaja raziskava, porast zanimanja ni povsem nenevadna, saj se nekaj več kot 50 odstotkov mladih počuti odtujenih od politike, torej slabo ali sploh ne reprezentirano. Med možnimi razlogi za povečane zanimanosti mladih za politiko Rutar izpostavlja tudi nevarne geopolitične situacije in dogodke v zadnjem času, predvsem rusko-ukrajinska vojna in dogajanje v Gazi in Izraelu.
Deželan na drugi strani opozarja, da je generalno gledano institucionalna politična participacija mladih od vedno padala, politična angažiranost med mladimi pa ni bila nikoli nizka. »Kar danes vidimo je, da se na desnici polje institucionalne politike približuje polju politične angažiranosti, k čemur so privedla tudi družbena omrežja in ostale oblike angažiranosti. Na drugi strani pa imamo na levici porast družbenega aktivizma, ki je odziv na krepitev desnice, hkrati pa je ta distanciran od institucionalne politike.«
FES-ova raziskava na koncu poudarja, da politična participacija ostaja večja na desni, predvsem na skrajni desnici. Opozarja, da sta tako politična polarizacija, kot porast skrajne desnice nevarna pojava. Kot pomembno zato izpostavlja, da se politični odločevalci trudijo za izboljšanje stanja, in sicer z izpolnjevanjem predvolilnih obljub, predvsem povezane z glavnimi skrbmi mladih v Sloveniji, kot sta stanovanjska problematika in zdravstveni sistem. Poleg tega opozarja tudi na potrebo po strateškem naslavljanju delnega obrata mladih moških v desno zaradi uradnih politik, ki naslavljajo dikriminacijo zgodovinsko marginaliziranih skupin.
Monika Mislej
