Volitve so pred vrati, zato se politiki aktivno ukvarjajo s svojimi političnimi kampanjami, s katerimi skušajo pridobiti čim več potencialnih volivcev. Pred vzponom družbenih omrežij so za politično mobilizacijo volivcev izkoriščali tradicionalne medije. Danes pa ti velikokrat niso več primarni vir za pridobivanje informacij, temveč to vlogo prevzemajo družbena omrežja. V kolikšni meri sploh lahko aktivnosti politikov na družbenih omrežjih prispevajo k njihovemu končnemu uspehu na volitvah? Kakšno vlogo igrajo pri tem algoritmi in nenazadnje uporabniki sami?
Izmed vseh družbenih omrežij je prav TikTok postal glavno orodje politične komunikacije v 21. stoletju, menijo številni znanstveniki. Širjenje političnih vsebin je pogojeno z delovanjem njegovega algoritma, ki se nekoliko razlikuje od algoritmov ostalih platform. TikTokov algoritem namreč spremlja tudi uporabnikove bolj subtilne interakcije, kot je na primer merjenje časa, ki ga porabi za ogled določenega videa.
Logika algoritmizacije se tako na isti način prenaša tudi v polje političnega informiranja, meni profesorica dr. Tanja Oblak Črnič iz Fakultete za družbene vede. Glede na to, da je TikTok poznan predvsem po plesih in viralnih trendih, prioritizira predvsem politično komunikacijo, ki temelji na politainmentu, kažejo raziskave. Gre za vrsto politične komunikacije, ki temelji na spektaklu za pridobivanje pozornosti uporabnikov družbenih omrežij.
Družbeno omrežje TikTok je leta 2021 preseglo milijardo mesečno aktivnih uporabnikov, med njimi je 80 % starih med 16 in 34 let. Omenjena platforma je torej najbolj priljubljena prav med generacijo Z, ki jih uvrščamo med mlade volivce.
Družbena omrežja kot prostor razkrajanja
Družbena omrežja so že po naravi delovanja razkrajajoča, konfliktna, temeljijo na nasprotovanjih in močnih občutkih. Eden izmed njihovih glavnih problemov je zato nezmožnost deljenja skupnega javnega političnega prostora, v katerem je možna odprta komunikacija, meni profesorica in znanstvena svetnica na Fakulteti za humanistične študije dr. Sandra Bašić Hrvatin.
»Algoritmi nikakor niso niti družbeno niti politično nevtralni. Kurirajo pozornost, emocionalizirajo naše odzive in potencialno tudi radikalizirajo njihovo sporočilnost. Vendar pa je pred tem na delu tudi uporabnik kot akter, ki se prvenstveno tovrstnih vsebin tudi sam raje ali pogosteje poslužuje,« pa opozarja Oblak Črnič.
»Ena izmed značilnosti algoritmov je tudi radikalizacija. Ljudje iščejo vsebine, ki se skladajo z njihovimi mnenji in stališči. S tem se vse bolj oddaljujejo od možnosti, da bi bili soočeni z mnenji neke druge skupine. Tako se dobesedno zaklenejo v povratno zanko znotraj lastnega prepričanja in s tem postajajo bolj radikalni glede svojih mnenj in netolerantni do stališč drugače mislečih«, dodaja Bašić Hrvatin.
Raziskave politične komunikacije na TikToku so tako pokazale, da lahko omenjena platforma predstavlja vir politične polarizacije in deluje kot sredstvo širjenja sovražnega govora. Obenem postaja čedalje pomembnejše komunikacijsko orodje populističnih desnih strank.
Politiki ne izkoriščajo družbenih omrežij v celoti
Tako kot mediji skušajo priti v stik s svojimi občinstvi prek raznih platform, se enakega modela poslužujejo tudi politiki. Izsledki raziskav kažejo, da politični akterji izrabljajo predvsem performativne strani platform, manj pa se osredotočajo na neposredno komunikacijo z volivci. Običajno ne sledijo trendom, ki jih narekujejo družbena omrežja, temveč ustvarjajo preproste videe za spodbujanje angažiranosti med volivci in za krepitev njihove politične podobe. Manj se neposredno osredotočajo na politično mobilizacijo svojih sledilcev. Večina politikov uporablja TikTok skoraj izključno za t. i. politainment oziroma politično zabavo.
Kot poroča portal The Conversation, aktivnost politikov na družbenih omrežjih politikom sama po sebi ne more prinesti zmage na volitvah, saj je odvisna še od drugih dejavnikov. Avtorica sklepa, da bodo imela pri političnih izborih pomembnejšo vlogo v prihodnosti, saj bosta glavnino volilnega telesa predstavljali generacija Z in milenijci, ki že danes na družbenih omrežjih preživita več kot šest ur. Po njenih besedah bodo tudi politiki morali to v prihodnje upoštevati.
Uspeh na volitvah ni odvisen zgolj od aktivnosti na družbenih omrežjih
Družbena omrežja, predvsem TikTok, so s porastom svoje priljubljenosti postala pomembno orodje politične komunikacije politikov. Z objavo raznih videov želijo primarno krepiti svojo politično podobo in doseči politično angažiranost med svojimi sledilci. Te objave so po svoji naravi bolj zabavne, predvsem z namenom doseganja mlajših občinstev. Prav od njih pa je pravzaprav odvisno, katere vsebine jih bojo dosegle, saj družbena omrežja poganjajo algoritmi. Na politično mobilizacijo in končni izid volitev pa ne vplivajo zgolj družbena omrežja, temveč k temu prispeva več dejavnikov. Kljub temu se pojavljajo sklepanja, da bodo v prihodnje igrala vse pomembnejšo vlogo v političnem okolju.
Larisa Dugar
