V zadnjem desetletju je na digitalnih platformah, kot so Reddit, TikTok, YouTube in Instagram, vzniknilo spletno gibanje looksmaxing – praksa aktivnega izboljševanja videza s ciljem povečanja družbene privlačnosti. Gibanje vključuje širok spekter strategij, od zdravega načina življenja (vadba, prehrana) do tveganih estetskih posegov (npr. rinoplastika, ortognatska kirurgija). Ustvarjalci vsebin na socialnih omrežjih, ki promovirajo oziroma širijo nasvete in ideje looksmaxinga, ne vplivajo zgolj na fizične aspekte svojih privržencev temveč spreminjajo, kako mlajša generacija razmišlja o samopodobi, o dojemanju sočloveka in tudi nasprotnega spola.
DILEMA SOCIALNIH OMREŽJI
Spletne strani so gonila gibanja looksmaxing. Tristan Harris, etik tehnologije, oblikovalec Googla in soustvarjalec Centra za Človeško Tehnologijo v San Franciscu je leta 2020 v dokumentarcu The Social Dillema pojasnil, kako deluje manipulacija spletnih gibanj, tudi looksmaxinga: »Ljudje v Googlu, Instagramu, Twitterju oblikujejo notifikacije, da pritegnejo, spremenijo in prebudijo razmišljanje, ki ga človek brez interneta in spleta nebi imel.« Jaron Lainer, ustvarjalec virtualne realnosti in računalniški znanstvenik, je v svoji knjigi Ten arguments for deleting your social media accounts right now napisal kako delujejo algoritmi, gibanja in posledično looksmaxing: »Gre za postopno, rahlo, neopazno spremembo v človeškem zaznavanju in videnju!« Bivši podpredsednik razvoja Facebooka Chamath Palihapitiya na enem izmed svojih javnih govorov razloži: »Všečki, notifikacije, komentarji in omembe nam povzročajo hitre emocije, ki zadovoljijo naš dopamin in hkrati ustvarjajo lažno percepcijo o tem kaj je pomembno in resnično. Tu pride v igro videz, fizična privlačnost, ki ustvarja lažne resničnosti. Tako algoritmi manipulirajo z ljudmi.« Raziskave namreč kažejo, da so nezadovoljni najstniki dobivali bistveno več looksmaxing vsebin, kot drugi vrstniki, ki so izkazali večje zadovoljstvo s sabo. Tako lahko looksmaxing razumemo, kot nekaj kar socialna omrežja in njeni ustvarjalci na silo vključujejo v našo rutino ter razmišljanje.
SAMOPODOBA IN OSEBNA RAST
Tako so socialna omrežja ustvarila novo nerealno percepcijo moškega in ženskega telesa, uporabnikom pa ustvarilo prepričanje, da so vredni le toliko, kot imajo všečkov, komentarjev itd. Problem je v tem, da se moramo zavedati, da je Gen Z vrednote looksmaxinga in drugih podobnih spletnih gibanj že sprejel za sprejemljive in normalne. O vplivih spletnih gibanj na samopodobo smo se pogovarjali z doktorico znanosti in svetovalko za osebno rast Lucijo Čevnik: »Večja izpostavljenost idealiziranim podobam, je povezana z več telesnega nezadovoljstva, več primerjanja z drugimi in večjo verjetnost ne-zdravih vedenj. Pri dekletih in mlajših ženskah raziskave kažejo nagnjenost k vitkosti, brezhibni koži, seksualni privlačnosti in obrazni popolnosti. Pri fantih in mladih moških pa je osebna rast v teh spletnih okoljih pogosto usmerjena v telo, kot primer optimizacije.« Razloži nam kateri psihološki procesi so najpogosteje povezani z nezadovoljstvom s telesom: »Pomembno je socialno primerjanje, saj se ljudje primerjajo z bolj privlačnimi, bolj vitkimi, uspešnejšimi osebami in to vodi v tesnobnost. Drugi problem je, ko posamezniki ponotranjijo te standarde, kot svoj osebni cilj in merilo vrednosti. Takšna gibanja so se razpasla na socialnih omrežjih saj z odzivi krepijo zunanjo validacijo in občutek, da je videz družbena valuta.«
Socialni psiholog Jonathan Haidt je pojasnil negativne posledice, ki so jih ustvarila socialna omrežja in gibanja o izboljšavah izgleda: »V zadnjih letih je bil velik porast v depresiji in tesnobnosti. Od leta 2014 je 62% najstniških deklet nezadovoljnih s svojo samopodobo. Rast samomorov zaradi vpliva socialnih omrežji je od leta 2008 zrasla za 70%. Celotna generacija Gen Z je zaradi spleta bolj depresivna, tesnobna, zaprta, manj tvegajo, manj ljubijo, se hitreje naveličajo. Looksmaxing povzroča, da imajo najstniki nerealne standarde lepote in izgleda. Tega ustvarja propaganda tega gibanja, ki nepravično sodi, kaj je lepo, kaj je privlačno in kaj je sprejemljivo!« S tem, ko videz postane glavno merilo vrednosti postane samopodoba zelo ranljiva. To pomeni, da se razmišljanje o lastni samo vrednosti vrti predvsem okoli merjenja, ocenjevanja, popravljanja in predvidevanja, kako nas vidijo drugi. O osebni rasti smo vprašali Dr. Lucijo Čevnik: »Raziskave ločijo med zdravo skrbjo zase in telesno obsesivno potrebo po izboljšanju. V telo usmerjena osebna rast postane negativna če jo motivirajo sram, primerjanje, strah pred zavrnitvijo, zunanji pritisk in ne notranji, realistični cilji, ki jih motivirajo samo učinkovitost, zdravje ter odnos do telesa, kot zaveznika.«
TVEGANJE ESTETSKIH POSEGOV
O psiholoških dejavnikih, ki so ključni pri odločitvah za estetske ali kirurške posege nam je povedala sogovornica: »Estetski poseg lahko pri nekaterih ljudeh kratkoročno ali srednjeročno izboljša zadovoljstvo s specifično telesno značilnostjo. Vendar moramo predvsem opozoriti, da kadar je v ozadju globlja negotovost, perfekcionizem, dismorfija ali odvisnost samo vrednosti od telesnega videza, poseg pogosto ne reši problema.« V britanskem dokumentarcu, ki je bil lansko leto predvajan na RTV, imenovanem Skrivnostni svet looksmaxinga BBC prikaže, kako mladi moški nezdravo posegajo v svoje telo z injekcijami, umetnim povečevanjem višine, ravnanjem in utrjevanjem čeljustnih kosti s kladivi ter z drugimi kirurškimi posegi, kot je rinoplastika ter z mnogimi škodljivejšimi. »Ustvarjajo se različni pritiski, ki vodijo k motnjam hranjenja in kirurškim posegom. Gre za globljo psihološko motnjo, ki je telesna korekcija ne popravi.« nam pojasni Dr. Lucija Čevnik.
MEDSEBOJNE IN SPOLNE PERCEPCIJE
Raziskave kažejo, da ima digitalna kultura poudarjanja videza pomemben vpliv pri mladih na njihova pričakovanja do sebe in drugih. Mlada dekleta in fantje pogosto že zelo zgodaj razvijejo visoke in nerealistične standarde privlačnosti, ki se fokusirajo predvsem na fizične in materialistične značilnosti. Kako digitalni diskurzi krepijo stereotipe o dojemanju drugih nam razloži svetovalka za osebno rast in odnose: »Pri ženskah seksualizirane in idealizirane podobe teles krepijo objektivizacijo, da je ženska opažena, ocenjena in vrednotena zgolj po videzu. Pri moških pa te digitalni diskurzi krepijo dojemanje drugega moškega, kot tekmovalca v hierarhiji statusa, dominantnostiiin spolnega uspeha. Ravno looksmaxing vodi v tekmovalno in pogosto nezdravo interpretacijo odnosov.«
Z looksmaxingom pa pridejo tudi druga še bolj radikalna gibanja. Eno izmed takšnih je The Red Pill gibanje, katerega ustvarjalci vsebin na spletnih mestih želijo s svojim telesom, stilom, denarjem ustvariti podobo, da je njihov namen pomagati mlajšim moškim o tem kako zmagati v življenju ter, da jih te idealizirajo. S tem pridejo posledice ustvarjanja moških, ki spreminjajo in podoživljajo, kako biti pravi moški. V Netflixovem dokumentarcu The World of Manosphere, ustvarjalca Lousia Therouxa, spoznamo ustvarjalce HSTikkyTokky, Ed Matthewsa, Justina Walderja, Brata Tate in Myrona Gainesa, ki s svojo vsebino promovirajo škodljiv odnos med moškimi in ženskami. Polnijo glave najstnikov, da so ženske zlobne, lažnive, izdajalske in pohotne. Lahko rečemo, da promovirajo vrednote od katerih se je družba odmaknila, torej spodbujajo ne enakost med spoloma v večih dimenzijah, npr. moški je svoboden, glavni, ustvarjalec in skrbnik, medtem, ko je ženska le trofeja, ki skrbi za dom in družino. Prav tako spodbujajo nerativo, da ima lahko moški več žensk, ljubic. Vse to normalizirajo mlajšim fantom hkrati pa objavljajo slike mišic, avtov, ur, stanovanj, pozirajo z ženskimi modeli v kopalkah in s tem ustvarjajo lažno realnost kakšen mora biti moški ter kakšen odnos do žensk mora imeti, da je uspešen.
Looksmaxing povzroča sovraštvo o žensk, vpliva na odnose med spoloma in med komunikacijo. Gibanje deluje, kot da odpira neskončne možnosti mladim moškim, jim ponuja svet, nasvete, denar toda v resnici jih zapira v algoritem, ki ga je gibane ustvarilo samo. Ustvarja iluzijo neskončnega premoženja in vrednosti, ki pa le bogati najredkejše na vrhu.
Lev Luka Muller Pograjc
