Po zadnjem poročilu Združenih narodov (ZN) je leta 2021 1,1 milijarde žensk po svetu potrebovalo kontracepcijo, od tega pa 164 milijonov ni imelo dostopa do nje. Število žensk, ki uporabljajo sodobne oblike kontracepcije, se je skoraj podvojilo s 467 milijonov leta 1990 na 874 milijonov leta 2021. Med vsemi vrstami kontracepcije, ki so trenutno dostopne za načrtovanje družine, sta samo dve dosegljivi za moško uporabo; kondomi in vazektomija. Glede na podatke ZN 27,3 odstotkov parov uporablja moške metode kontracepcije, pri čemer se večina zanaša na kondome.
V zadnjih desetletjih je bilo razvitih več kontracepcijskih metod, usmerjenih na ženske, moške pa še vedno niso dostopne za vsakodnevno uporabo. Po ugotovitvah strokovnjakov potreba po razvoju raznolikih vrst moških kontracepcijskih metod izhaja iz želja moških po aktivni vključenosti v družinsko načrtovanje, stranskih učinkov ženskih hormonskih metod, trajnosti vazektomije in nezmožnosti ženskih metod pri določenih zdravstvenih stanjih. Trenutni metodi moške kontracepcije predstavljata dve zelo različni možnosti. Učinkovitost kondomov znaša 99,8 odstotkov pri popolni uporabi, vendar zaradi napak v uporabi stopnja učinkovitosti pade na 82 odstotkov. Prednost omenjene metode je tudi vloga pri preprečevanju spolno prenosljivih bolezni. Vazektomija pa se pojavi v obliki kirurškega postopka, katere reverzibilnost je mogoča, vendar stopnja uspešnosti pada s časom. Ta metoda preprečevanja neželene nosečnosti je zelo učinkovita, vendar določene moške odvrača kirurški poseg.
Nove oblike moške kontracepcije so v fazi kliničnih testiranj, nekatere že več let. Hormonske metode temeljijo na kombinaciji testosterona in progestinov, ki zavirajo spermatogenezo, vendar imajo, tako kot ženske oblike, neželene učinke. Učinkovati začnejo šele po več mesecih uporabe. Med nehormonske metode spadajo oblike, ki ciljajo na specifične mehanizme v procesu nastajanja in delovanja spermijev. Različne spojine zmanjšujejo gibljivost spermijev, zaviralci retinojske kisline pa preprečujejo spermatogenezo. Poleg kemičnih pristopov so v razvojnem stanju tudi injekcijski geli, ter druge inovativne tehnike.
Dostopnost novih metod moške kontracepcije
Po informacijah specializantke Marije Batkoske, dr. med., je ena izmed najbolj obetavnih eksperimentalnih metod moške kontracepcije hormonska kontracepcija, ki deluje tako, da vpliva na naravno hormonsko ravnovesje v telesu z vnosom testosterona ali njegove kombinacije z progestogenom, kar prepreči nastajanje spermijev. Ta vrsta kontracepcije je najbližje dejanski uporabi, saj se intenzivno testira v kliničnih raziskavah. Druga metoda, ki je najbližje praktični uporabi je nekirurška metoda RISUG, kjer se v semenovod vbrizga poseben gel, ki spremeni lastnosti semenčic. Metoda je trenutno v tretji fazi kliničnih raziskav. V razvojni fazi sta tudi eksperimentalni nehormonski učinkovini, ki začasno zavreta spermatogenezo. Prepoznavni sta pod nazivoma JQ1 molekula in adjudin. Obe sta v zgodnji raziskovalni fazi, vendar sta “zaradi svoje visoke učinkovitosti in reverzibilnosti zelo obetavni”.
“Če bo hormonska moška kontracepcija široko sprejeta, bo potrebno pozorno spremljati dolgoročne učinke, predvsem na srčno-žilno zdravje in prostato. Če bodo stranski učinki obvladljivi, lahko pričakujemo pozitivne javnozdravstvene učinke kot sta znižanje števila neželenih nosečnosti in večja delitev odgovornosti med spoloma,” je povedala. Razložila je, da zbirne tabele stranskih učinkov novih oblik moške kontracepcije in njihova pogostost pojavljanja še ne obstajajo, vendar pričakovani stranski učinki glede na mehanizem delovanja med drugim vključujejo tudi akne, povečanje telesne mase, spremembe razpoloženja in potencialni vpliv na jetra ali prostato. Tradicionalne ženske hormonske metode prav tako nosijo tveganje za depresivno razpoloženje, spremembo telesne teže in motnje libida.
Med moške kontracepcijske metode, ki so trenutno dostopne v Sloveniji spadajo tradicionalne, pregradne in kirurške. “Glede na trenutne znanstvene napovedi je pričakovati, da bi lahko prva moška hormonska kontracepcija postala na voljo globalno približno v naslednjih nekaj letih, najverjetneje v obliki gela ali injekcij. V Sloveniji bo dostopnost zelo verjetno sledila širši evropski odobritvi in registraciji na ravni Evropske agencije za zdravila (EMA). Po registraciji lahko pričakujemo nekaj let za uvedbo v vsakodnevno klinično prakso v Sloveniji, kar pomeni realistično obdobje med 3 in 5 let po evropski registraciji,” je razložila Batkoska, dr. med.
Prepočasen napredek
Programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov (IPES) Ana Pavlič je kot razlog za počasno napredovanje moške kontracepcije identificirala predstave in vloge spolov, ki “jasno nakazujejo, da je odgovornost za reprodukcijo povezana z ženskim spolom”. Zadnja desetletja je bilo razvitih več metod kontracepcije, ki targetirajo ženske, moške oblike pa napredujejo veliko počasneje.
“Moška vloga v spolnosti praktično ostaja nespremenjena in trdno povezana z najbolj stereotipnimi predstavami o moških kot lovcih, ki so nadvse in nasploh spolno sposobni in superiorni. Njihova sposobnost za uspešno reprodukcijo ostaja nepreizprašana, podobno kot se neviden in nepomemben zdi ženski užitek v spolnosti kot takšni. Ker so ženske tiste, ki se nam – kulturno posredovano – zdijo najbolj odgovorne za starševstvo, je jasno, da tudi kontracepcija ostaja na bremenih žensk, oziroma deklet – v več kot 70% so one tiste, ki skrbijo za kontracepcijo v partnerstvu. Problematično je, da kot družba tovrstna prepričanja nereflektirano ohranjamo in s tem reproduciramo neenakosti med spoli,” je dodala.
V članku o prihodnosti kontracepcije sta avtorici kot biološki razlog za prepočasen napredek na obravnavanem področju izpostavili omejeno zalogo jajčnih celic in omejeno število ovulacij pri ženskah, medtem ko en sam semenski izliv vsebuje kar 150-500 milijonov semenčic. Zaviranje ovulacije naj bi bilo lažje in bolj praktično kot ustavitev spermatogeneze, zato večina kontracepcijskih metod cilja na ženske. Izpostavljen pa je bil tudi enakovreden razlog, da se pojavlja pomanjkanje zanimanja farmacevtske industrije, zaradi nejasnih pogojev za registracijo morebitnih pripravkov na trgu in navideznega pomanjkanja interesa, ter posledično nizke dobičkonosnosti.
Farmacevtska industrija trenutno ne kaže izrazitega zanimanja za moško kontracepcijo zaradi več različnih razlogov. Batkoska je poleg biološke kompleksnosti, visokih stroškov in poslovnega tveganja investicije v razvoj omenila, da farmacevtska podjetja ocenjujejo sprva nizko povpraševanje zaradi tradicionalne družbene percepcije, da je kontracepcija predvsem ženska odgovornost.
“Zanimiva je tudi primerjava razvoja kontracepcije za oba spola: medtem ko ženske kontracepcijske tablete, skupaj z morebitnimi stranskimi, neželenimi učinki ostajajo neproblematizirane, se je razvoj moške kontracepcijske tabletke ustavil ravno zaradi stranskih učinkov kot so bili denimo pomanjkanje libida in spremembe razpoloženja. V zvezi s tem je povsem očitno, da obstaja neenakomerna odgovornost med spoloma pri načrtovanju družine oziroma preprečevanju nosečnosti,” je poudarila Pavlič. “Predvsem aktivno ohranjanje in reproduciranje moške pasivne vloge pri sprejemanju teh odgovornosti, se kaže v konkretnih posledicah ne samo na telesna in psihična počutja žensk, ampak tudi na kvaliteto partnerskih in kasnejših družinskih odnosov.”
Avtorica: Lana Stermšek Kristan