Mikro- in nanoplastični delci so ostanki odpadle plastike, ki se kopičijo v naravi in tudi v naših telesih. Prisotna je vsepovsod, v naših oblačilih, v vodi in v hrani, ki jo uživamo, zato tudi če bi se trudili, se te ne moremo več izogniti. Cenena plastika, ki je še vedno prisotna skoraj na vsakem koraku, nakazuje, da mlin spremembe melje prepočasi, količina nanoplastike pa se prehitro povečuje. Za delce, ki se s hrano nabirajo v naših telesih za zdaj še nimamo rešitve, o njihovih posledicah pa lahko samo sklepamo.
KAJ SPLOH JE MIKROPLASTIKA?
Študija, navaja da so mikro- in nanoplastični delci, po navadi manjši od pet milimetrov, ostanki napol razgrajenih plastičnih odpadkov, ki jih najdemo večinoma v slanih in sladkih vodah. Kljub svoji majhnosti, ogrožajo življenja organizmov v teh ekosistemih. Mikroplastika preide v prehrambno verigo živali, zaradi česar mnoge poginejo, kasneje pa ti isti delci skozi živali preidejo tudi v prehrambno verigo ljudi. Mikroplastiko so tako znanstveniki odkrili že v blatu, človeških fetusih, krvi in možganih. Posledice te na telo še niso popolnoma znane, vendar raziskovalci odkrivajo težave, ki bi lahko bili morebiti povezani z njo.
Drugačna študija, navaja, da se plastika, za razliko od drugih materialov, v naravi le stežka reciklira. Uporabljena je za igrače, v gospodinjstvu, v različnih praških, kozmetiki, medicini, tekstilu in avtomobilskih delih, kot so pnevmatike. Omejene količine plastike se reciklirajo in zažgejo, zaradi tega večina plastičnih odpadkov konča na odlagališčih. Večina plastike se ne razgradi, ampak razpada na čim manjše delce, tako majhne, da jih čez čas več ne vidimo, te delce imenujemo mikro- in nanoplastika.
Nanoplastični delci pa so tisti, ki znanstvenikom povzročajo še več skrbi. Dr. Andrej Kržan, s kemijskega inštituta v Ljubljani, je v pogovorni oddaji navedel, da so ti delci nevarni ravno zaradi tega, ker so tako majhni, da jih naše oči sploh ne zaznajo, nahajajo pa se povsod v naravi. Prav tako dodaja, da dosedaj še nimamo nobene metode, kako bi to plastiko iz narave odstranili. Prisotnost teh delcev v prehrambni verigi ljudi torej ni več vprašanje, ampak dejstvo. Ne moremo se ji več izogniti.
MIKROPLASTIKA ZA PREDJED, GLAVNO IN SLADICO
»Vedno, ko se vsedemo za krožnik, imamo v okolici ogromno nekih vlaken, ki prihajajo iz naših oblačil. Vlaken, ki jih lahko vdihujemo in zaužijemo, ali pride v vodo, spijemo.«
Je za Vroči Mikrofon na valu 202 , povedala dr. Gabriela Kalčikova, s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Raziskovalka se že več let ukvarja z interakcijo mikroplastike z rastlinami. Mikroplastika, je po njenih besedah danes vseprisotna.
Študija navaja, da mikroplastiko najdemo v mnogo živilih in ne samo v morski hrani, katera je v preteklosti veljala za najbolj onesnaženo s temi delci. Plastika se je začela uporabljati tudi v agrikulturi. Plastika se velikokrat uporablja v sadovnjakih ali za prekrivanje rastlin, da zadržijo vlago. Plastični delci, ki reagirajo z različnimi snovmi, ostanejo na površini prsti in se v procesu kompostiranja vpijajo v zemljo. S procesom bio absorbcije se ti delci migrirajo v rastline. Mikroplastika pa do nas pride ravno preko zaužitja teh rastlin.
Drugačna študija, navaja hrano v kateri so odkrili največjo količino mikroplastike. Ta se vseeno v večini pojavlja v morskih organizmih, predvsem tistih, ki se zaužijejo celi, na primer v školjkah in manjših ribah. Visoko stopnjo mikroplastičnih delcev pa so odkrili tudi v paradižniku, kumaricah, čebuli, krompirju, jabolkah in hruškah. Prav tako je študija s Fakultete v Torontu, lani odkrila mikroplastiko v 88% beljakovinskih izdelkov. Odkrila je malo razlike med morsko hrano, piščancem, svinjino, govedino in tudi veganskimi alternativami.
Velike količine mikroplastike pa so zasledili tudi v predelani hrani. Že prej omenjena študija je pokazala, da se hrani, ki se pojavlja v obliki vnaprej pripravljenih obrokov, mikroplastika doda med stopnjo predelave ali pakiranja. Poudarja, da je eden izmed glavnih virov mikroplastike v hrani direkten stik s plastičnimi embalažami. Študija, preučuje kontaminacijo čaja skozi čajne vrečke. Skozi te naj bi se namreč sproščala sintetična vlakna, ki naj bi se izločala ob stiku vrečke z vodo. Kakšen vpliv imajo sintetična vlakna na ljudi za zdaj še ni znano, vseeno pa so jo znanstveniki odkritje postavili v skupino s povišanim tveganjem za zdravje. Raziskovalci za enkrat še niso enotni glede tega, kako točno naj bi ti delci prehajali v hrano skozi embalažo. Dr. Anita Jemec Kokalj, je v intervjuju za RTV Slovenija, dejala da jih najbolj skrbi vpliv različnih dodatkov, ki dajejo plastiki njeno trdoto, barvo in upogljivost. »In ti aditivi, cela vrsta jih je, so bolj ali manj strupeni za sam organizem, za veliko od njih se niti ne ve, kakšne učinke imajo. Vprašanje je tudi, pod katerimi pogoji se sproščajo, saj je v našem prebavnem traktu drugačen ph kot v nekem vodnem mediju,« navaja Kokalj.
POSLEDICE SO ZAENKRAT ŠE NEZNANKA
Z raziskovanjem vplivov mikroplastike na telo so raziskovalci še na začetku. Študija, navaja, da je še vedno sorazmerno malo rezultatov glede tega kako nevarna je mikroplastika, ki jo zaužijemo skozi hrano. Znanstvenike skrbi predvsem pojav te v človeški krvi in placenti. »Poskusi na živalskih modelih in modelih in vitro so pokazali, da nanoplastika zmanjša preživetje celic, ki oblikujejo živčni sistem in tako vpliva na razvoj živčevja med embrionalnim razvojem,« v članku navaja dr. Mateja Erdani Kreft z medicinske fakultete v Ljubljani. Dodaja, da mikroplastika, velika do 1 do 2 um, običajno ne vstopa v celice, ampak povzroča draženje sluznice. Raziskava, ki so jo izvajali na miših je pokazala, da mikroplastika lahko poškoduje površino očesa in sproži vnetje sluznice in da dolgotrajno delovanje teh delcev v telesu, pripelje do kopičenja teh, kar pa slabo vpliva na organizem.
Nova študija preučuje vpliv nanodelcev kovin na možgane in možnost teh, da prečkajo krvno-možgansko pregrado. Znanstveniki jih preučujejo, ker njihove lastnosti spominjajo na značilnosti plastičnih nanodelcev. Do zdaj opravljene raziskave so potekale na podganah, pri katerih so odkrili, da nekateri izmed teh delcev lahko poškodujejo možgansko tkivo in povzročijo oksidativni stres. Sklepajo, da lahko do podobnega pride tudi pri ljudeh.
Podatkov o tem kako plastični delci delujejo na človeško telo je morda res še malo, vendar so znanstveniki skeptični..
»Glede vplivov, ne vem točno kakšni vplivi so bili ugotovljeni, je pa bilo ugotovljeno vsekakor, da je mikroplastika prisotna v naših telesih. Žal je tako, da skorajda v katerem koli tkivu, ki ga natančno pogledajo najdejo sledove mikroplastike. Meni je najbolj zanimivo, da jo najdejo v krvi in če jo najdejo v krvi je verjetno v celotnem našem telesu,« v intervjuju navaja dr. Andrej Kržan, ki se že desetletje ukvarja z raziskovanjem mikroplastike. Njegovo izjavo dopolnjuje dr. Gabriela Kalčikova;
»V izoliranih študijah (mi) ugotavljamo mehanizem, te študije so zelo pomembne in je potrebno vedeti kaj se dogaja na celičnem nivoju, ne moremo pa potem sklepati kaj se bo dogajalo v organizmu ali človeku.« Razlog zakaj je učinke tako težko izslediti je zaradi kombinacije različnih vplivov in dejavnikov na naše telo. Dr. Kržan pravi, da izpostavljenost smogu, različni hrani in morebiti celo kajenju, moti raziskavo o tem kako na nas vplivajo še plastični delci. Plastičnim delcem smo sicer dolgoročno izpostavljeni, ampak le v malih količinah. Zaradi vseh drugih dejavnikov je težko razsoditi, če se je neko bolezensko stanje dejansko razvilo zaradi mikroplastičnih delcev ali zaradi česar drugega.
BO VODNI FILTER DOVOLJ?
Mikroplastika prehaja v okolje skozi plastične izdelke, tekstil, ribolovom, agrikulturo in z splošnimi odpadki. Dr. Gabriela Klačikova in dr. Viršekova menita, da mora sprememba biti narejena na industrijsko-proizvodni ravni, kot tudi na individualni ravni.
»Zelo pomembno je, da delamo embalažo iz čim manj materialov, da niso materiali med sabo mešani, saj je potem reciklaža zelo težka,« je povedala in dodaja, da je mikroplastika le posledica napačnega ravnanja z odpadki ter da moramo začeti s tem. “Reuse, reduce, recycle, torej da stvari vnovič uporabljamo in manj porabljamo,« še dodaja dr. Viršek, ki nagovarja posameznike naj k nakupovanju pristopamo z glavo.
Kalčikova v oddaji dodaja, da plastika za nas nima vrednosti, saj je tako nizka v ceni, da jo enostavno ne cenimo, ravno zaradi tega pa z njo ravnamo tudi neodgovorno. V oddaji poziva občinstvo, naj se pred nakupom ustavijo in premislijo, najpomembnejša so namreč dejanja, ki jih delamo na vsakodnevni ravni in da o njih dejansko moramo začeti razmišljati. Teh problemov v Sloveniji morda res še ne vidimo, vendar smo na globalni ravni že v resnih težavah, je zaključila.
T.R.
