Na območju nekdanje tovarne Delamaris v Izoli, tik ob ladjedelnici, danes sameva več kot štiri hektarje degradiranih obmorskih površin. Propadajoče stavbe, zaraščena zemljišča in ograjeno območje z varnostnimi kamerami naseljujejo enega izmed najdragocenejših delov obale.
Tovarna Delamaris je bila skoraj stoletje eden najpomembnejših industrijskih obratov v regiji. V času pred vojno je zaposlovala okoli 1200 delavcev, svoje ribje proizvode pa izvažala po vsem svetu. Po drugi svetovni vojni je tovarna doživela privatizacijo in vrsto kriz ter svojo proizvodnjo preselila drugam. Od takrat njeni prostori, ki so deloma v javni lasti, samevajo.
Domačini in turisti se že več desetletij sprehajajo mimo zapuščenih stavb, ki kljub statusu kulturne dediščine razpadajo in so javnosti popolnoma nedostopne. Prostor, ki bi lahko imel javno funkcijo in služil skupnosti, je zaprt in brez jasne prihodnosti, njegovo propadanje pa je postalo del vsakdanje mestne podobe. Kaj stoji za zaprtimi vrati Delamarisa, ostaja neznanka. Mimoidoči lahko vanj le skrivaj pogledujejo skozi razbito steklo in ostanke polken.
Avtorica: Vita Zadnik
