Živa Strgar: »Želimo ozavestiti mlade o lepoti francoskega jezika!«
Foto: Mojca Prevodnik; (Živa Strgar, prva z leve)
Diplomirana prevajalka francoščine in študentka magistrskega programa Tolmačenje, Živa Strgar, svoje znanje romanskega jezika s pridom uporablja v gledališki skupini Les Théâtreux. Predstavila je namen skupine, ki je lani praznovala 40 let obstoja in njihovega ustvarjanja, ter kaj ji znanje francoskega jezika omogoča.
Les Théâtreux
Kako je zasnovana skupina in koliko članov jo sestavlja?
Skupino predstavlja osem igralcev in tri režiserke. Vse tri so nekdanje igralke skupine. Naša mentorica in lektorica je nepogrešljiv del skupine, saj pomaga z logistiko, kostumografijo in scenografijo. Samo predstavo pa postavljamo na noge igralci in režiserke skupaj.
Je gledališka skupina del predmetnika na Filozofski fakulteti?
Gre za nekdanji izbirni predmet, ki je predstavljal tri kreditne točke. Sedaj se je kolektiv zamenjal in je bolj krožek, h kateremu lahko pristopi vsak. Ne glede na smer študija in znanje jezika, saj se le tega vedno lahko priučimo. V sklopu festivala Romanistika na odru smo prvič nastopali v maju. Gre za skupnost italijanske, francoske in katalonske smeri. Vsi skupaj pa si želimo, da bo predstav na odru še več.
Zakaj si se pridružila skupini?
Od nekdaj sem navdušena nad gledališčem. Obiskovala sem umetniško gimnazijo, smer gledališče in film, v Ljubljani. Smiselno se mi je zdelo, da se pridružim fakultetni gledališki skupini, da naprej razvijam svoje potenciale in hkrati sem še bolj v stiku s francoskim jezikom. Sem diplomirana prevajalka francoščine in trenutno sem na magistrskem študiju Tolmačenje in vsekakor želim biti v stiku s tem romanskim jezikom tudi izven univerze. Dve muhi na en mah, v igranju zares uživam in še vadim svojo francoščino.
Je predstava imela nadnapise v slovenskem jeziku?
Da, imeli smo nadnapise in ravno tukaj se je pojavila težava. Neke šale in komične vložke smo morali smiselno in premišljeno prevesti v slovenščino, da bi ohranili namen šale in bi slovensko občinstvo lahko razumelo. S tem smo imeli kar nekaj dela, da so predstavo lahko razumeli tudi tisti, ki nimajo znanja francoščine.
Kaj je namen gledališke skupine?
Smo mladi, ki si prizadevamo, da bi se frankofonska skupnost v Sloveniji ohranjala in razširjala. Da bi bila močna in suverena. Število vpisov na francistiki in prevajalstvu pada. Mi si želimo francoščino približat ljudem, da bi jih zanimala in bi jo srednješolci spet radi vpisovali. Ko študiraš in se učiš je težko videti širšo sliko; kako zares lepo je, ko spregovoriš v francoščini in lahko suvereno komuniciraš z okolico in razumeš tuj jezik.
Ste v skupini pretežno dekleta?
Da, res je. Imamo le dva fanta in ostalo smo sama dekleta. Girls power!
Ni nihče v skupini rojen govorec francoskega jezika?
Letos smo imeli študentko iz Francije na izmenjavi. Ona nam je bila tudi v veliko pomoč, saj izgovorjavo seveda obvlada. Pa tudi vse šale je prva razumela, nam jih lažje razložila. Redno pa nimamo nobenega rojenega govorca med nami. Francoščina nam je bila tuj jezik in smo se jo morali naučiti.
Ustvarjalni proces
Kako poteka ustvarjalni proces?
Vse skupaj se je začelo v oktobru. S skupino smo si izbrali dramsko delo, ki smo ga želeli uprizoriti. Vsako sredo smo imeli vaje, vse je potekalo precej spontano in gladko. Kljub vsemu sta bila proti koncu ustvarjalnega procesa potrebna tudi dva intenzivna vikenda, kjer smo do potankosti naštudirali vse potrebno. Eno vlogo smo celo dodali, jo naredili po svoje. Mogli smo se poigrati, ker je v dramskem delu le sedem vlog, nas pa je osem.
Kako ste pristopili k učenju besedila?
Besedilo smo se različno učili. Meni je najlažje, če ga kar naglas berem in nato ponavljam. To je bilo za moje sostanovalce morda nadležno, a tako se najraje učim. Bili smo previdni, da se tudi na pravilen način učimo besedilo, ker ko imaš enkrat v glavi napačno sklanjan stavek, ga je potem presneto težko izbiti s spomina. Osredotočala sem se tudi na ton glasu, ki je drugačen, ko povem šalo ali pa ko žalostno pripovedujem. Vse te razlike morajo biti za gledalce jasno izvedene.
Pozabiš besedilo, ko si na odru; kako se znajdeš?
Seveda se zgodi, da nekdo besedilo pozabi. Na eni predstavi se nam je pripetilo, da smo pozabile cel odsek besedila zaigrati. To še ne bi bil problem, a so se potem nadnapisi tudi zamaknili in je tista oseba, ki sočasno s predstavo premika nadnapise, imela nekaj zmede. A vendar se je situacija uredila, mislim, da je tudi dobro izpadlo in občinstvo niti ni zares opazilo našega spodrsa. Začetniške napake pač.
Povej nam nekaj več o tvoji vlogi, ki jo igraš…
Sem Jackie, smešna gospa, ki ima kar nekaj težav. Imam sina, ki je pravi mamin sinko. Hkrati pa preveč jem in imam vedno neke težave v povezavi s hrano. S svojim likom sem se hitro povezala, imam jo zares rada in z veseljem igram svojo vlogo. Kljub njenim boljšim in slabšim karakteristikam mi je skozi celoten proces prirasla k srcu.
Je nastopati na odru v francoščini bistveno drugače od nastopanja v slovenščini? Zanimivo je, da tudi če sem navajena nastopanja, še vedno doživljaš neko tremo. Hkrati večjo tremo, saj se v mislih ukvarjaš še s tem, da boš pravilno izgovoril ali naglasil, da so tudi glagoli pravilni. Besedilo je bilo najbolj kompleksno pri vsem skupaj. Če nečesa ne razumeš do potankosti tudi težko improviziraš. Ni tako enostavno kot ko nastopam v slovenščini. Besedilo je bilo največji izziv! Gre za govorjeno komedijo in njej glavni element je ravno besedilo, zato smo tudi sami dodali premikanja po prostoru, da smo razbili statiko in s tem dobili gibanje.
Študij francoščine
Od kje ideja za študij francoščine?
Sem res neodločna in vse me zanima. Ena izmed možnosti študija je bila gledališka režija na AGRFT-ju, potem finančna matematika, na koncu pa sem pristala na prevajalstvu francoščine. Danes sem zelo zadovoljna z mojo izbiro in tudi trenutnim magistrskim študijem. Sem človek, ki ima uho za jezike in je tudi to pripomoglo k moji izbiri študija, saj sem vedela, da ne bom imela velikih težav. S francoščino sem se srečala že v srednji šoli, pri drugem tujem jeziku poleg angleščine. Takrat se je moja ljubezen za ta romanski jezik vnela in se je potem samo še nadaljevala.
Je francoščina na odru drugačna od tiste v študijskih klopeh?
Da, razlika je vsekakor občutna. Jezik in stil pisanja je drugačen. Najbolj me je presenetilo, da smo šele na vajah razumeli določene izseke besedila, neke komentarje ali šale. Ko smo nekaj šele petič prebrali, skupaj na vajah, smo nekako razumeli, da so s šalo želeli nekaj povedati. Besedilo je imelo ogromno referenc, ki so zabavne francoskem občinstvu, nam žal niso bile, vsaj ne na tisti točki.
Imaš načrte za svojo prihodnost?
Definitivno je moj glavni cilj trenutno dokončanje magistrskega programa. Želim si ostati v stiku z gledališko skupino. Igralci in režiserke smo se med seboj res dobro ujeli in povezali. Spletne so se močne vezi med nami. Res me vleče v tujino, morda bi opravljala prakso v Evropski uniji. Ker je celoten študij tolmačenja pripravljen na način, da smo usmerjeni v evropske inštitucije. Gre za nekaj kar me zanima in je res priložnost, ki bi jo bilo škoda izpustiti iz rok.
Kaj tebi predstavlja gledališka skupina Les Théâtreux?
Je neka varna skupnost, kjer se razumemo in si delimo enake poglede in ideje. Kjer uživam in z veseljem nastopam, se učim, se izboljšujem in skozi ustvarjalni proces pridobivam nove veščine. Gledališke kot tudi jezikovne.
Med študijem si bila na študentski izmenjavi Erasmus. Kakšna je tvoja izkušnja, kako je vplivala na tvoje znanje francoščine?
Na izmenjavo v Lille, na severu Francije, sem se odpravila v tretjem letniku dodiplomskega študija. Enkratna izkušnja, ki bi jo ponovila. Neverjetno sem se imela. Po izmenjavi sem veliko lažje sodelovala pri pouku, govorila in brala. Jezik je kar stekel! Izmenjava te na nek način prisili, da govoriš v jeziku, ki se ga učiš. V kolikor greš nekam, kjer ta jezik govorijo. V Franciji na sploh ne znajo najbolje angleško in si res prisiljen v učenje francoščine. Iskreno sem hvaležna za to obdobje in vse znanje, ki sem ga odnesla. Moja francoščina se je po izkušnji občutno izboljšala.
Prihodnost gledališke skupine
Za sabo imate dva nastopa; kje so možne izboljšave? V kolikor bomo še naprej nastopali, povabili so nas na gostovanje na Obali, so izboljšave seveda na mestu. Lektorica nas je že okarala, da je treba biti bolj razločen pri izgovarjanju. V amaterskem gledališču mislim, da so izboljšave vedno dobrodošle. Res se je treba vživeti v svoj lik in govoriti na glas. S polnim zanosom in energijo. Problem je, da ko si dovolj domač s svojim besedilom začneš malo požirat besede, zveniš sicer res avtohtono, a žal se izgubi kvaliteta povedanega.
Bodo v prihodnje ponovitve predstave Le club des veuves?
To je seveda odvisno od financ, a gotovo bi si želeli ponovitev. Ravno v tem tednu se dobimo, da naredimo načrt za naprej.
Sanjaš o kakšni specifični vlogi?
Iskreno, ne. Rada sprejmem vlogo in se nato vživim vanjo. Zelo sem odprta glede tega. Mislim, da vsako vlogo, ki ti je dodeljena začneš najprej raziskovat in se potem lahko vanjo zares dobro vživiš. Nimam pa kakšnih posebnih idej ali preferenc za nadaljnje vloge, ki mi jih bo skupina prinesla. Vsake se veselim in se bom potrudila, da jo najbolje pokažem na odru.
Kaj je vaša vizija?
Naša vizija je, da bi skupina še dolgo obstajala in delovala. Prizadevamo si, da bi nazaj postal izbirni predmet, saj bi tako lažje pridobili nove člane. Naša skupina bi se lažje povečala. Sama skupina deluje že 40 let, samo zasedbe se spreminjajo čez leta. Rada bi povedala, da ni omejitev za pristop k skupini, katerikoli študent, ki zna francosko ali se je pripravljen naučiti, je vljudno vabljen k nam. Letos smo tudi prvič imeli gimnazijca med nami, saj razmišlja o študiju francistike in se je želel na drugačen, zabaven način preizkusiti. Smo odprti za vse!
Neja Baša
