Ko govorimo o razpadih partnerskih zvez, ne mislimo le na ločitve, temveč tudi na razveze. Razveza je zakonsko sklenjena zveza prekinjena s pravnimi postopki. Ločitev pa preprosto pomeni, da zakonca prenehata s skupnim življenjem, čeprav njuna zakonska zveza še vedno obstaja. Tako o ločitvah govorimo predvsem v zunajzakonskih zvezah, saj je prenehanje skupnega življenja večji pokazatelj prekinitve takšne zveze.
“Odnosi med zakoncema v času razveze so lahko zelo različni, saj je vsak par specifičen in vsaka zakonska zveza ima svojo dinamiko. Pri nekaterih zakoncih razveza poteka razmeroma mirno in sporazumno, včasih celo v prijateljskem tonu, pri drugih pa jo spremljajo izrazita čustvena stiska, občutek izgube ter dolgotrajno žalovanje. Končno je potek razveze v veliki meri odvisen od osebnostnih značilnosti zakoncev, okoliščin razpada zveze ter njune sposobnosti sodelovanja in urejanja posledic razveze na konstruktiven način.”
Emma Roter, pravnica odvetniške pisarne Teržan
Če se vrnemo na začetek 20. stoletja, bi morda pričakovali, da so bile razveze nekoč bistveno redkejši pojav, saj so bile predvsem ženske izpostavljene veliko večjim ekonomskim in družbenim tveganjem ob ločitvi. Poroka je nekoč predstavljala ključno življenjsko prelomnico v takrat linearnem postopku odraščanja, ki je bil utemeljen na moralnih in verskih vrednotah. Predstavljala je pričakovanje, željo in cilj ob vstopu v odraslost, šele kasneje je sledilo obdobje ustvarjanja družine. V primeru nepričakovane zanositve so se pari odločali za zgodnjejšo poroko. Predvsem zaradi tabuja, ki so ga takrat predstavljali zunajzakonski otroci. Takrat je prevladoval model prve sklenitve zakonske zveze, ki je veljala doživljenjsko, kar le še dodatno dokazuje da je obstajala družbena stigma okrog ločitev samih.
72-letna Marija je pri 19 letih zanosila in se še istega leta poročila. Kot pravi danes, se je za poroko odločila predvsem zaradi otrok, saj ni želela, da bi nosili oznako »zunajzakonski«. Leta 1978 se je po šestih letih zakonske zveze odločila za razvezo, čeprav si je od nekdaj želela družino v pravem pomenu besede.
KAJ KAŽEJO PODATKI?
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) zbira podatke o porokah in razvezah v nekaterih primerih že 70 let, kar nam ponuja podroben in objektiven vpogled v stanje sodobnih trendov v primerjavi s preteklostjo. Za leto 2024 je v Sloveniji navedenih 2064 razvez, kar je okrog šest zakonskih zvez na dan. Urad ne beleži podatkov o zunajzakonskih ločitvah, iz katerih bi lahko sklepali kakšna je stabilnosti odnosov v družbi. Teoretično bi lahko pridobili podatke samo za tiste pare, ki so imeli otroke, a se jih ne zbira na državnem nivoju. Pomembno je poudariti, da podatki ne zajemajo celotne slike sodobnih odnosov, ampak prikazujejo realnost določenega dela prebivalstva.
Graf prikazuje, kako pogost je pojav razvez v Sloveniji na 1000 prebivalcev od leta 1954. V zadnjih 70. letih so razveze doživele velika nihanja, na kar lahko vplivajo gospodarske krize ali družbene situacije kot je pandemija, v času katere se ljudje redkeje odločajo za razvezo. Med letoma 1950 in 1970 so razveze res doživele velik porast. Kasneje pa so prisotna nihanja, ki sicer ne prikazujejo dolgoročnega naraščanja trenda, saj v zadnjih letih razveze rahlo upadajo in na koncu stagnirajo. Od tu lahko sklepamo, da se pogostost razvez v zadnjih desetletjih, glede na celotno populacijo, bistveno ne povečuje.
OD KOD TOREJ PREPRIČANJE O PORASTU LOČITEV?
Odgovor je kompleksna vsota družbenih sprememb okrog ločitev in tehnoloških napredkov. Stigme okrog ločitev niso več prisotne tako kot nekoč, kar nezadovoljnim parom omogoča mirno prekinitev zveze. Prav tako čeprav se njihove ločitve ne zabeležujejo v podatkovne baze, vedno več parov živi skupaj neporočenih. Naše prepričanje o porastu ločitev izhaja iz digitalnega sveta, kjer osebe na družbenih omrežij delijo podrobnosti o svojih zvezah. Poleg tega pa smo ljudje na vsakodnevni ravni izpostavljeni medijskem poročanju o odnosih, zvezah in razvezah znanih, kar vpliva na naše dojemanje stabilnosti medosebnih odnosov.
Kot dodaja pravnica Emma Roter: “Pomemben je tudi porast razhodov izven zakonske zveze, saj je vse več partnerskih skupnosti sklenjenih brez poroke; posledično se lahko ustvarja vtis, da se ljudje »hitreje ločujejo«, čeprav takšni razhodi v statistiki razvez niso zajeti in lahko pomembno vplivajo na javno percepcijo tega, kaj je v družbi razumljeno kot »normalno«”.
Podatki o razvezah na 1000 sklenjenih zakonskih zvez dopolnjujejo sliko o razvezah, saj v diskurz umestijo poroke, ki so ključne za razumevanje stanja. Na prvi pogled bi lahko sklepali, da so razveze trenutno vendarle pogostejše v primerjavi s preteklostjo, saj iz grafa lahko razberemo dolgoročno naraščanje števila razvez glede na sklenitve, te pa dosežejo vrh v zgodnjih letih 21. stoletja, nato padejo in se nazadnje stabilizirajo. Vseeno pa podatki prikazujejo, da se zgolj delež razvez glede na sklenjene zveze povečuje; to pomeni, da se manj ljudi se odloča za poroko, zlasti v zadnjih dveh desetletjih, kjer število razvez izrazito upade.
ZAKAJ SE LJUDJE VEČ NE ODLOČAJO ZA POROKO?
Za lažje razumevanje trenda razvez v Sloveniji, moramo najprej dojeti kontekst porok v Sloveniji. Brez poroke ni razveze. Utemeljitev sodobnega odklanjanja poroke vsebuje več razlogov:
SPREMEMBA ZAKONODAJE
Leta 1976 je bil sprejet Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je urejal pravice in obveznosti zakoncev. Od takrat zakon določa, da imata partnerja v zunajzakonski skupnosti, enake pravice in dolžnosti kot zakonca. Taka ureditev bi lahko povzročila ne le odlašanje s poroko temveč tudi popolno odklonitev od nje. Tudi graf podatkov iz SURS-a po sprejetju zakona prikazuje upad porok.
Tudi naša sogovornica Lidija Zgonec je izpostavila, da s partnerjem nista bila poročena. Na naše vprašanje zakaj se nista nikoli poročila odgovarja: “Partner je bil v preteklosti že poročen, sama pa nisem imela neke posebne želje po poroki.” Poudarila je še dejstvo, da to na ni imelo posebnega vpliva na njun odnos.
SPREMEMBE VREDNOT
Po drugi svetovni vojni so se dogajale velike družbene spremembe; pojavili so se novi stili življenja, spremenili so se tudi ekonomski pogoji, ženske so dobile več pravic in avtonomije. Instituacija poroke ni bila več nuja ali norma za ljudi. Več o tem je povedala Alenka Švab s katedre za analitsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede.
SPREMEMBE PARTNERSKIH VZORCEV
Sociolog Anthony Giddens je ravno tako opazil spreminjanje v partnerskih zvezah. V svoji knjigi Preobrazba intimnosti trdi, da so nekoč sklenitve zakonskih zvez temeljile na ekonomskih razmerjih, dolžnosti in tradiciji. Z družbenimi spremembami, žensko emancipacijo in pridobitvijo splone avtonomije, danes veliko zvez vodi ideal “čistega razmerja “. To je demokratični model, ki predpostavlja enakost in izbiro med partnerjema. Več je poudarka na pogajanju, ravnovesju, a tudi individualnih potrebah, ki jih oba partnerja morata izpolnjevati.
Takšna sprememba partnerskih odnosov ima svoje posledice. Giddens je prepoznal, da bi se zaradi tako velikega poudarka na osebnih potrebah in zvezah, ki nas izpopolnjujejo, lahko razširil fenomen serijske monogamije. Vzorec, v katerem ljudje zapustijo zvezo, ki jih ne zadovoljuje ali izpopolnjuje več in gredo na drugo, kar je velika sprememba iz zgodovinskega “od zibelke do smrti” ideala.
VPLIV DRUŽBENIH OMREŽIJ
Eden od vse pogostejših načinov spoznavanja partnerja danes poteka prav v digitalnem okolju, predvsem prek družbenih omrežij in aplikacij, ki omogočajo hitro navezovanje stikov in širijo krog potencialnih partnerjev. V času zveze prispevajo k večji povezanosti na daljavo, olajšajo organizacijo družinskega življenja in nudijo socialno podporo.
Vendar ta prostor hkrati odpira tudi nova tveganja za obstoječe zveze. Na družbenih omrežjih se posamezniki pogosto primerjamo z drugimi, posledično pa lahko hitro začnemo primerjati tudi partnerske odnose, pri čemer se lahko razvije občutek, da je »pri nas slabše«.
S porastom uporabe družbenih omrežij, pa se povečuje tudi uporaba aplikacij za zmenke t. i.”dating aplikacij”, o čemer je spregovoril Domen Žalac s katedre za analitsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede.
Vpliva družbenih omrežij in sodobnega načina življenja na partnerske odnose pa ni mogoče razumeti črno-belo, temveč ga je treba presojati glede na konkretne okoliščine in način uporabe.
KAJ SO NAJPOGOSTEJŠI RAZLOGI ZA RAZVEZE?
Danes med najpogosteje izpostavljenimi razlogi za razvezo prevladujejo različna pričakovanja zakoncev, povečane delovne obveznosti in posledično pomanjkanje časa za sprotno in učinkovito razreševanje konfliktov, pa tudi razhajanja v vrednotah ter življenjskih ciljih. Ameriški odvetnik za družinsko pravo James Sexton pravi, da je glavni razlog odtujenost, občutek, da partnerja sicer živita skupaj, a se med seboj ne vidita več. Podobno izkušnjo je imela tudi Zgonec, saj se je njena zveza po sedemnajstih letih skupnega življenja začela krhati.
Pojasnila nam je, da so se prve večje razpoke pokazale v zadnjih dveh letih zveze, ko je postalo jasno, da si s partnerjem ne delita več enakih pogledov na življenje in da imata različna načina razmišljanja. Pa tudi razlike v značaju, ki so bile sprva manj opazne, so z leti skupnega življenja prišle bolj do izraza in vplivale na kakovost odnosa. Prav tako pa njun razhod ni bil nenaden, ampak je bil posledica postopnega odtujevanja.
Vse pogosteje se kot razlog pojavljajo tudi zasvojenosti in druge škodljive navade. Po besedah sogovornice Marije je bil v 70. letih prejšnjega stoletja alkohol eden pogostejših razlogov za razpad partnerskih zvez. Ob tem ni mogoče prezreti niti porasta primerov nasilja in zlorab, bodisi fizičnih bodisi psihičnih.
Nadalje je mogoče izpostaviti določene pogostejše »mehanizme«, ki prispevajo k spremembam vedenja in vplivajo na to, kdaj in na kakšen način se pari odločijo prekiniti partnerski odnos. Pri tem ne gre nujno za neposredne, individualizirane razloge za razvezo v konkretnem primeru, temveč za širše družbene in življenjske dejavnike. Med njimi se pogosto navajata manjša stigmatizacija razhoda ter večji poudarek na osebnem zadovoljstvu, zaradi česar so posamezniki lahko prej pripravljeni zaključiti odnos, ki ga doživljajo kot trajno nezadovoljivega, pri čemer v ospredje stopa kakovost odnosa in ne zgolj formalna obveznost njegovega ohranjanja.
Sexton tudi poudarja pomen predporočne pogodbe “prenup”. Kot pravi, je to v resnici znak zrelosti in pripravljenosti na iskren pogovor o odnosu.
“EDINI RAZLOGA, DA PARA NIMATA PREDPOROČNE POGODBE, JE, DA SE NOČETA POGOVORITI O NEPRIJETNIH TEMAH.”
James Sexton, odvetnik družinske prave
ALI SE RAZLOGI ZA RAZVEZE RAZLIKUJEJO GLEDE NA STAROST ZAKONCEV OZ. TRAJANJA ZAKONSKE ZVEZE?
Pri mlajših zakoncih se kot pogostejši razlogi navajajo predvsem pogosti konflikti, nezvestoba, finančni stres ter razhajanja glede vzgoje in starševskih pristopov. Pri zakoncih, ki so v zakonski zvezi daljše obdobje, pa se pogosteje izpostavljajo drugačne okoliščine, denimo nezdružljivi cilji za t. i. »tretje življenjsko obdobje«, postopna oddaljitev ter spremembe osebnosti in dinamike odnosa, včasih tudi zaradi bolezni. Prav tako so starejše generacije odrasle v času, ko je bil zakon pogosteje institucija dolžnosti, ne pa osebne izpolnitve. Kljub navedenemu velja poudariti, da so motivi za razvezo vsebinsko in življenjsko specifični, zato jih ni mogoče enoznačno posploševati.
Nedeljski dnevnik je novembra objavil nekaj informacij o fenomenu sivih ločitev ali razhodu med pari, ki so poročeni že več desetletij. Kot so poročali, se je leta 2024 največ parov razšlo po 14. letih, saj se je le 38 parov razvezalo že v prvem letu poroke, 903 pari pa po več kot 15. letih zakona.
Ena možnih razlag za razhode po mnogih letih poroke je osamosvojitev otrok. Ko otroci odrastejo in se izselijo iz družinskega doma se mnogi pari začnejo spraševati o smislu skupnega življenja. Pogosto je prisotna sprememba miselnosti in načina življenja, zato se veliko parov ne ujema več.
MED MITOM IN REALNOSTJO
Po opravljeni analizi stastičnih podatkov, literature in pogovorov s sogovorniki ne moremo trditi, da se danes pari razvezujejo vse pogosteje. Jasno pa je, da se v družbi dogajajo premiki v dojemanju partnerstva, zakona in razhoda. V sodobnih odnosih je več poudarka na osebnem zadovoljstvu in subjektivnih razlogih, ki usmerjajo delovanje posameznikov v partnerskem razmerju. Poroka je izgubila svoj nekdanji družbeni pomen samoumevne norme, ločitve so manj obremenjene z družbenimi stigmami, na pričakovanja v zvezah pa močno vplivajo tudi družbena omrežja. Kljub tem spremembam ne moremo govoriti o razpadu medosebnih odnosov, temveč o preoblikovanju razlogov, s katerimi vstopamo v in izstopamo iz partnerskih odnosov.
Avtorice: Jana Kaligarič, Sara Poles, Tajda Štebej