Nedavne lastniške spremembe v medijih v okviru United Group (Adria News Network), med katerimi je tudi N1 Slovenija, pritiski na RTV Slovenija in težave s financiranjem tega zavoda, neposredne grožnje najvišjih predstavnikov oblasti z izgubo finančnih virov medijev zaradi njihovega poročanja ter ustavljanje javnih pozivov za sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest in sklenitve letnih digitalnih naročnin kažejo na resne probleme delovanja in nadaljnjega razvoja novinarstva v Sloveniji. Po svojem poslanstvu je namreč novinarstvo temeljna infrastruktura demokratične javnosti. Na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v teh procesih prepoznavamo različne izraze istega problema: slabšanje ekonomskih in institucionalnih razmer za neodvisno novinarsko delo ter krepitev možnosti političnega vpliva na medije. Dolžnost tako nacionalnih kot evropskih institucij je, da zagotavljajo razmere za razvoj avtonomnega novinarstva, ne pa da s svojimi odločitvami ali pasivnostjo prispevajo k njegovemu podrejanju in siromašenju.
Primer N1 Slovenija odpira resna vprašanja o nadaljnji uredniški avtonomiji medija, kar predstavlja tveganje za javni interes v Sloveniji in širše v regiji Zahodnega Balkana. Kapitalske povezave investicijskega sklada Alpac Capital s političnimi in gospodarskimi krogi, ki so blizu Viktorja Orbána, namreč nakazujejo, da so pri lastniških spremembah v ospredju ne le ekonomski, temveč tudi partikularni politični interesi. V luči širših političnih interesov v regiji, predvsem režima srbskega predsednika Aleksandra Vučića, sprememba lastništva predstavlja grožnjo novinarstvu, zavezanemu načelu javnosti, javni kritiki oblasti in demokratičnim procesom v vseh državah, v katerih delujejo mediji United Group.
Katedra za novinarstvo opozarja, da se je N1 Slovenija v petih letih obstoja uveljavil kot verodostojen vir neodvisnega in poglobljenega novinarstva, zato pomembno prispeva k oblikovanju kritične javnosti v tem okolju. Na katedri lastniške spremembe razumemo kot simptom širših sodobnih problemov medijev, ki segajo od koncentracije lastništva in politične moči do vprašanj uredniške avtonomije in vloge medijev v družbi. Katedra za novinarstvo se zato pridružuje opozorilom Evropskega združenja novinarjev, da takšna koncentracija medijskega lastništva zahteva posebno pozornost regulatorjev in javnosti, saj lastniške spremembe ne smejo biti sredstvo političnega nadzora nad mediji ter podrejanja novinarstva interesom oblasti in kapitala.
Katedra se pridružuje tudi pozivu Društva novinarjev Slovenije in Mirovnega inštituta, naj vlada Republike Slovenije izpolni svoje finančne obveznosti do RTV Slovenija ter zagotovi razmere za stabilno in neodvisno delovanje tega zavoda, kot zahteva tudi Evropski akt o svobodi medijev. Neizpolnjevanje finančnih obveznosti ogroža delovanje javnega medija in uresničevanje njegovega poslanstva, kar je posebej problematično zaradi siceršnjih strukturnih problemov in političnih napadov na novinarstvo v zadnjem desetletju.
Tudi zato z globoko zaskrbljenostjo spremljamo predloge zakonodajnih sprememb, ki bi financiranje RTV Slovenija prenesle na državni proračun. To bi pomenilo ne le drugačno financiranje, temveč temeljno spremembo razmerja med javno radiotelevizijo in politično oblastjo. Če financiranje ni zavarovano z dolgoročnimi, stabilnimi in od vsakokratne oblasti neodvisnimi mehanizmi, se lahko sprevrže v politično podrejanje javne radiotelevizije s pomočjo finančnih vzvodov. RTV Slovenija bi bila tako na milost ali nemilost prepuščena vsakokratni politični oblasti ter izpostavljena vsakoletnim proračunskim pogajanjem in fiskalnim prioritetam. Neustreznost takšnega zakonskega predloga v svojem uradnem mnenju z dne 19. avgust 2026 ugotavlja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije. Sprememba bi lahko pomenila začetek postopnega finančnega, kadrovskega in programskega siromašenja javne radiotelevizije, kar bi pomembno ošibilo temelje demokratične ureditve.
Članice in člani Katedre za novinarstvo, Fakulteta za družbene vede UL (20. 8. 2026)