Kdo bo zmagal v “spopadu za prevlado” na eni najbolj elitnih lokacij v Ljubljani? Rogovci ali MOL?
Župan Janković se ne da, rušenje starih objektov napoveduje že za letos. “Sedem od osmih tožb je že rešenih v korist občine,” zadovoljno izpostavlja in jasno ponovi mejo, ki jo je postavil že pred časom … da se s tako imenovanimi Rogovci – uporabniki avtonomne tovarne Rog ne misli več pogovarjati. “Lahko povem, da smo bili v mediaciji tako daleč, da smo Rogovcem ponujali 500 kvadratnih metrov brezplačne uporabe v novih prostorih, pa so moj predlog sami zavrnili.” In če bo res še letos v korist občine pravnomočno končan tudi zadnji sodni spor s predstavniki Rogovcev, ki so pred leti zaskvotali tovarno, kako bodo ti spor rešili “na terenu”? Rogovci se najverjetneje ne bodo dali tako zlahka, kot upa župan. Preko Mihe Blažiča sporočajo, da tudi po vseh teh letih vztrajajo, “da je projekt netransparenten in ni v interesu javnosti”. Iz česar je moč sklepati, da bodo vztrajali: “Gre le za osem uporabnikov, ki so kot posestniki toženi, uporabnikov Roga pa je precej več. Teh osem, tudi po besedah sodišča, ne odgovarja za celoten Rog, oni odgovarjajo le za svoje dejavnosti in svoje prostore,” pravi Blažič.
Požar, ki bi se lahko končal tragično

Rog se je v središču pozornosti širše javnosti po treh letih znova znašel zaradi obsežnega požara, ki se je razplamtel v noči na nedeljo (https://www.rtvslo.si/crna-kronika/ponoci-zagorelo-v-prostorih-nekdanje-tovarne-rog/477155). Po dveh letih in pol je bilo to prvo večje varnostno tveganje, ki je na območju stare tovarne zbralo gasilce, policijo in zdravstvene delavce. Razen mož v modrem, ki v tako imenovani “ghett sculpture” ne hodijo, če res ni težav, tja od predstavnikov lastnikov ne vstopa nihče. Uroš Grilc, nekdanji minister za kulturo, ki je bil vse od spora z občino leta 2016 zadolžen za komunikacijo z uporabniki, pove, zakaj. “Sodišče že od takrat (2016), ko potekajo sodni postopki glede lastništva, prepoveduje MOL-u vstop na to območje.”
Odgovornost za požar tako pripisujejo tistim, ki so v soboto ponoči ob 2h zjutraj bivali na območju tovarne Rog. “Rog ni območje, kjer je bivanje varno. In ne gre samo za varnost začasnih uporabnikov, ki tam delujejo, ampak gre za varnost vseh okoliških prebivalcev,” poleg Grilca in župana, opozarja tudi vodja oddelka za kulturo, Mateja Demšič. Po podatkih policije je sicer zagorelo v sobi prvega nadstropja, kjer je bila peč na drva. Nemškega državljana so zaradi vdihavanja dima odpeljali na pregled v bolnišnico.
Uporabniki Roga sodno odredbo, o prepovedi vstopa, razumejo drugače. Da se ta sploh ne nanaša na varnost. Miha Blažič: “Začasna odredba sodišča samo preprečuje MOL-u gradbene posege v prostor, in to zaradi tega, ker je MOL s svojim vdorom v prostore (leta 2016), sredi noči, ogrozila, to je po mnenju sodišča, varnost ljudi.”
Center sodobnih umetnosti
Ideja o prenovi Roga, v nov Center Rog, sega v leto 2008. Prvotna ideja je bila javno zasebno partnerstvo. Ker takšnega vlagatelja v MOL-u niso uspeli najti, so šest let kasneje idejo spremenili – Rog je postal v celoti javna investicija. Projekt bi bil vreden 51 milijonov evrov in naj bi bil dokončan v dveh letih. A zapletlo se je junija 2016, ko je MOL začela s pripravami na rušenje. Varnostniki so v stavbo, v kateri je bilo več deset oseb, poskušali vstopiti okoli 3. ure zjutraj. Rogovci so se poskusu odločno uprli in postavili barikade in živi zid. V prerivanju je bilo nekaj oseb poškodovanih, tako na strani uporabnikov centra kot varnostnikov. Po pritiskih množice in prerivanju so varnostniki nekaj po 11. uri zapustili center.
Epilog zgodbe je znan. Rogovci so uveljavljali priposestveno pravico, sodišče je z izredno odločbo odločilo, da jih predstavniki občine ne smejo motiti, na drugi strani je občina zoper te posameznike sprožila tožbe, s katero je uveljavljala lastniško pravico. In v večini dobila. Prepoved poseganja v Rog sicer velja do pravnomočnih sodb.

“Prenova tovarne Rog obsega izgradnjo parkirišč v kleti in preureditev tovarniškega dvorišča v večnamenski park. Proizvodni prostori bodo zasnovani odprto in fleksibilno, da bodo omogočali poljubno večanje ali zmanjšanje posameznih delavnic, ateljejev. Stavba tovarne Rog bo v celoti obnovljena. Poleg nosilne, železobetonske konstrukcije z okenskimi odprtinami, bo ohranjena v prvotni obliki in podobi južna fasada, ki bo ostalo glavno, vhodno pročelje Centra Rog vzdolž Petkovškovega nabrežja. K zadnji, severni fasadi bo prizidan zastekljen prizidek, kjer bodo zunanji hodniki, stopnišče, tovorno in osebno dvigalo zagotavljali enakovreden in pregleden dostop do vseh prostorov v centru. Zaradi specifičnih dejavnosti v Centru Rog bomo v vse etaže zagotovili dostop s tovornim dvigalom.”
Zakaj je stara Tovarna Rog tako zelo privlačna?
Zapuščena tovarna Rog je pozicionirana na elitni lokaciji. Uradno sicer na robu “strogega centra” mesta, a če pogledamo od dlje, pravzaprav zelo sredi urbanega ljubljanskega mestnega jedra. Na eni strani obdana z bregom Ljubljanice, na drugi z enosmerno Trubarjevo cesto. V precej mirnem mestnem kvartu torej. Zato bi pravzaprav lahko bila idealna lokacija za luksuzno stanovanjsko gradnjo. Več tisoč kvadratnih metrov takšnih prostorov bi lahko gradili. A za zapuščeno tovarno Rog v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja ni bilo pravega zanimanja. Ker leta in leta zanjo ni bilo kupca, je prostore na koncu odkupila Občina.

Območje, kjer danes propada zapuščena tovarna Rog, je bilo že v drugi polovici 19. stoletja namenjeno proizvodnji, le da precej drugačni. Prvo zgradbo je tam postavil podjetnik Ivan Janesh. Leta 1879. Šlo je za manjšo stavbo za strojenje kož. Ob prelomu stoletja je kolibo prodal veletrgovcu z usnjem – Karlu Pollaku. Ta je prostore posodobil, tovarna pa je uspešno delovala skoraj do 50 let. 1945 je namreč Pollak bankrotiral, tovarna je bila podržavljena, v njej je prostore dobila vrhniška tovarna usnja Indus. Po vojni so namembnost tovarne spremenili. Namesto obdelovanja usnja so se odločili za izdelovanje koles – prva so s tekočega traku zapeljala leta 1953. Vse od osamosvojitve Slovenije in opustitve proizvodnje – glavni razlog so bili preveliki proizvodni stroški – pa tovarna, ki je spomeniško zaščitena, čaka na boljše.
Foto: Nika Kunaver