Tolmin – Iz tolminskega kinogledališča je 21. marca odzvanjal zvok harmonike, plesnih korakov in otroškega smeha. Tam je namreč potekalo območno srečanje otroških folklornih skupin severne Primorske Ringaraja 2025. »Mlajši se redko samovoljno pridružijo folklornim skupinam, če se jih v to ne spodbuja že v rosnih letih. Prav je, da jim pokažemo, kako bistven je pomen folklore za lokalno kulturo,« je dejala Nada Mlekuž, članica bovške folklorne skupine.
Predstavili so se lahko otroci vseh starosti, od »vrtičkarjev«, pa do tistih malo starejših. Na območnem srečanju so se folklorniki pomerili v svojih spretnostih, glavna nagrada pa je zastopanje severne Primorske na državnem srečanju.
Dogodek Ringaraja vsako leto organizira Javni sklad Republike Slovenije. Na državnem srečanju se predstavijo tisti, ki se najvišje uvrstijo na območnih srečanjih. Strokovni spremljevalec letošnjega srečanja je bil Tadej Teran, ki se redno udeležuje seminarjev in izobraževanj javnega sklada. Od leta 2014 je tudi vodja Folklorne skupine Podukca iz Nakla.
Na dogodku so se predstavile štiri otroške folklorne skupine. To so Otroška folklorna skupina Osnovne šole Bovec, Otroška folklorna skupina dvojezične šole Pavča Petričiča – Špeter, Otroška folklorna skupina Osnovne šole Vipava, v sodelovanju s Folklorno skupino Vipava, ter Otroška folklorna skupina Pastirčki Podružnične šole Dolenja Trebuša in Osnovne šole Most na Soči.
Kot prva se je gledalcem predstavila najmlajša, to je Otroška folklorna skupina Osnovne šole Bovec, ki pa je bila tudi najbolj zgovorna. Skupina je bila ustanovljena komaj oktobra 2022, na dogodku pa so letos nastopili tretjič. Bovško osnovnošolsko folklorno skupino sestavljajo mlajši učenci, ki pri folklori plešejo komaj prvo leto, ter starejši učenci, ki so pri folklori že od ustanovitve skupine. Trenutno jo sestavlja devetnajst osnovnošolcev, predstavili pa so se s točko »Na podstrešju«.
Otroci bovške šole so povedali, da so pred svojimi nastopi za širšo publiko sicer vznemirjeni, vendar so po njih zadovoljni in veseli, da so jih dobro izpeljali. In namreč jih tudi so; njihova skupina je od vseh požela največji aplavz. Seveda pa so si za svoj trud pohvale dvorane zaslužili vsi. Ob koncu dogodka so njihove učiteljice prejele tudi posebne plakete in pohvale za celoletno delo z učenci.
Od koreografij do kostumov …
Otroška folklorna skupina je na Osnovni šoli Bovec obstajala že veliko prej. Vodila jo je Nada Šušteršič, nekdanja učiteljica športne vzgoje. Z njeno upokojitvijo je delovanje skupine zamrlo, zato so si na šoli prizadevali folklorno skupino ponovno obuditi.
Skupina se srečuje enkrat tedensko. Pripravljajo se za lokalne in regionalne nastope. Za njihovo koreografijo, glasbeno priredbo in kostumsko podobo skrbita učiteljica razrednega pouka Lucija Šturm in Nada Mlekuž. Sami sta povedali, da si pri vodenju skupine vzajemno pomagata. »Vesela sem, da skupino vodim z Lucijo. Med seboj izmenjujeva ideje o tem, kako bi delovanje skupine lahko nadgradili. Točko sva želeli oblikovati v duhu otroške igre,« je povedala Nada Mlekuž, nekdanja računovodkinja na Osnovni šoli Bovec in ljubiteljica folklore.
Za glasbeno spremljavo poskrbijo starejši učenci, ki obiskujejo tudi glasbeno šolo. Ti igrajo klarinet, violino in harmoniko. Harmonikaš otroške folklorne skupine je Jakob Benedikt Ostan, klarinet pa igra Timotej Fenko »Z otroško skupino rad sodelujem, k sodelovanju z otroško skupino pa sta me povabili njegovi ustanoviteljici,« je povedal Timotej. Čeprav sta nastopila na željo učiteljic, jima glasba in ples predstavljata sprostitev, tako kot vsem drugim nastopajočim.
Kostume za svoje nastope bovške folklorne skupine šivajo pri lokalni šivilji. Kroji so zasnovani po vaški ženski in moški noši iz 19. stoletja. Tradicionalno nošo na Bovškem s Trento je opisala že Marija Makarovič, ki je preučevala oblačilno kulturo kmečkega prebivalstva na Tolminskem;
»Predvsem pri moški vsakdanji obleki so se, vsaj še v prvi in deloma tudi drugi četrtini stoletja, ohranila poleg nekaterih starejših oblačilnih materialov (platno, mezlan, volna), tudi oblačila, ki so bila znana že v 19. in deloma 18. stoletju (irhaste hlače, cokle).«
-Opis moške obleke, Marija Makarovič
»Dolgo krilo z životkom, beli platneni rokavi in prav takšen predpasnik so značilnost ženske noše 19. stoletja, ki je bila tu in tam v navadi še v prvem četrtletju 20. stoletja. Krilo na pas in oprijeta jopa s črnim ali z drugobarvnim predpasnikom pa so že znanilci nove, pod vplivom mestne mode krojene obleke.«
-Opis ženske obleke, Marija Makarovič
Zavest o tradicionalnih običajih se krepi
Za krepitev kulturne zavesti med mladimi pa s prisostvovanjem v folklornih aktivnostih prispevajo tudi starejši Bovčani. Folklorno skupino odraslih članov je leta 2002 ustanovil Edo Gaberšek – Jež. Imenovala se je Folklorna skupina Bc. Gaberšek – Jež je leta 1973 predhodno ustanovil celjsko folklorno skupino, po odhodu v pokoj pa se je preselil v Bovec in odraslo folklorno skupino ustanovil tudi tam.
Lucija Šturm je ena izmed članic skupine starejših članov bovške folklorne skupine. Dejala je, da je folklora pomemben del kulturne dediščine, ker ohranja in prenaša tradicijo, zgodbe, šege in navade, glasbo, ples in druge oblike ljudske ustvarjalnosti, ki so oblikovale naš narod skozi čas. »Pomembno se mi zdi, da se zavedamo svojih korenin in da lahko tudi s pomočjo ljudskih plesov pletemo vezi med preteklostjo in sedanjostjo ter tako soustvarjamo prihodnost,« je dodala Šturm.
In kako javni sklad Reublike Slovenije pomaga pri krepitvi kulture?
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je glavni organizator folklornih revij in folklornih srečanj. Sodelavka Javnega sklada za kulturno dejavnost (JSKD) Silva Seljak je dejala, da slovenske folklorne skupine poustvarjajo plesno, glasbeno in pevsko kulturno dediščino naše države.
Folklorne skupine se vsako leto lahko prijavijo na razpis javnega sklada. Tako denarna sredstva pridobi tudi bovška otroška skupina. Pridobljena sredstva porabijo za izobraževanja, prevoze na nastope in oblačila.
Poleg financiranja in organiziranja dogodkov pa JSKD vsako leto izda tudi strokovno revijo Folklornik. V njej analizirajo stanje folklore na Slovenskem. »Glasilo namenjamo prvenstveno folklornim skupinam, pevcem ljudskih pesmi in godcem ljudskih, pa tudi vsem drugim, ki se ukvarjajo z dediščino,« so zapisali sodelavci JSKD na njihovi uradni spletni strani.
Kljub temu, da je folklora za nekatere že zastarel običaj, so njeni temelji globoko zakoreninjeni predvsem na regionalni ravni. Tradicija v 21. stoletju še vedno prevlada pred modernim. Slovenska kultura ostaja podprta, vprašanje časa in volje ljudstva pa je, ali bo naša lastna kultura utonila v pozabo.
Dunja Rutar
