Komentar
“Če se vpišeš na FF, boš delala v McDonaldsu. Ne it na FDV tam so sami komunisti. FMF je težek faks. Si investirala v crypto? Dropshipping je prihodnost.”
Z vzponom interneta, pretočnih platform in generativne umetne inteligence lahko zelo hitro dobimo občutek, da smo strokovnjaki na vseh področjih. Znanje res še nikoli ni bilo bolj dostopno. Zakaj bi se potem vpisala na faks, če lahko vprašam Chat GPT? Zakaj bi poslušala strokovnjake, če mi moj najljubši podcaster podaja mnenje, ki je identično mojemu in zato resnično?
Razvrednotenje tercialnega izobraževanje, bolj specifično področji humanistike in družboslovja, je zaskrbljujoče. V zadnjem letu se je v ZDA in VB ukinilo ter znižalo financiranje za različne humanistične in družboslovne programe. S pomanjševanjem pomena humanistike in družboslovja namreč preidemo v družbo, ki ni sposobna kritičnega razmišljanja in samorefleksije. Ne pozabimo pa, da je na FDV najtežji predmet omara. V kapitalistični družbi ne smeš študirati tistega, kar te zanima, ampak moraš izbrati perspektiven študij, ki ti bo zagotovil službo z visokimi prihodki in dobrimi možnostmi izboljšanja socialnega položaja. Zadnjič mi je posameznica ob moji izbiri nadaljnjega študijskega programa, rekla: »Zaprla bi vse dekane teh humanističnih fakultet, ker producirajo nezaposljive ljudi.«
Statistični urad RS poroča, da se je v zadnjih dvajsetih letih vpis v terciarno izobraževanje zmanjšal za približno 30 000 študentov. Trendi vpisa v sekundarno izobraževanja pa nakazujejo, da se vedno več otrok odloča za vpis v srednje poklicne programe, kot v gimnazijske programe. Od leta 2013 do 2022 je Vlada RS izvajala nacionalno oglaševalsko kampanjo, ki naj bi spodbujala poklicno in strokovno izobraževanje mladih. Kampanja je bila po njihovi ocenitvi uspešna.
Evropa se počasi vedno bolj obrača k politični desnici. S porastom skrajne desnice narašča tudi antiintelektualizem. Fašizem najbolj cveti, ko je ljudstvo neizobraženo. Liberalni intelektualci so od vedno heretiki v očeh konservativcev. Najboljši primer pokola dejanskega kritičnega razmišljanja, ki raste z roko v roki s fašističnimi dogmami, je sicer že rahlo zastarela, a še vedno relevantna, internetna skupnost QAnon. Gibanje, ki se je razvilo zaradi nezaupljivih in funkcionalno nepismenih rovtarjev, ter bila ena izmed vodilnih sil, ki je odločila ameriške volitve leta 2017. Po eni strani jih ne moraš preveč obsojati, saj je ameriški šolski sistem popolnoma uničen, po drugi strani pa se njihova logika (ironično) širi v evropski prostor. Še posebej se to nanaša na mlade moške, ki so vsako leto bolj na desni strani političnega spektra. To lahko razberemo v letošnjih podatkih vzporednih volitev, ki jih je izvajal Inštitut Mediana. 45,5 odstotkov volivcev Resni.ce je po podatkih Mediane starih med 18 in 24 let. Večina volivcev Resni.ce je nepresenetljivo moških.
Ko govorimo o antiintelektualizmu in desničarjih pa ne smemo pozabiti na televizijske in spletne novinarje, ki so doprinesli rušenju zaupanja v znanost. Novinarski prispevki, ki bi morali biti podajanje dejstev v javnem interesu, so skozi koncept objektivnosti in uravnoteženosti naenkrat postali politična debata o teh dejstvih. V desničarskih medijih ne obstajajo več dejstva, obstaja samo še ideologija. Novica ni več to, da se posledice podnebnih sprememb vedno večje, ampak ali so podnebne spremembe resnične.
Mladi moški se vedno manj vpisujejo v terciarno izobraževanje. Študentke po podatkih Statističnega urada RS vodijo v vpisu v 1. , 2. in 3. bolonjsko stopnjo. Feminizacija univerzitetnega izobraževanja v patriarhalni družbi pomeni, da je izobrazba nepomembna. Šolanje v družbi počasi pridobiva enak status kot biti natakarica v vaški gostilni. Ko so bili vodilni misleci moški so bili strokovnjaki spoštovani, danes pa jim kar naenkrat ne verjamemo več.
Težava pa ni samo zunaj univerzitetnega okolja, ampak tudi znotraj univerze. Študenti sami ne razumejo več cilja izobraževanja in tako rečenega študiranja. S porastom uporabe generativne umetne inteligence v predavalnicah študenti nižajo vrednost lastne izobrazbe. Forbes poroča, da 90% ameriških študentov uporablja UI. Podobno verjetno velja tudi za Slovenijo. Študenti uporabljajo UI za zapiske, raziskovanje, pisanje in določanje tem seminarskih nalog. Katere obveznosti študija potem preostanejo posamezniku? Piflanje zapiskov, ki jih je ustvaril program in copy paste. Diploma je ob koncu študija res samo list papirja brez kakršne koli vrednosti, če ti jo je spisal ChatGPT.
Avtorica: Laura Svetina
