Umazane misli. To je naslov pred kratkim izdane pesmi, skupine Joker out, katere pevec in obraz je glasbenik Bojan Cvjetićanin. Kot večino njihovih pesmi, je tudi to napisal sam. Seveda je ustvarjanje med časom koronakrize precej omejeno za vse kulturnike in glasbenike, kar pa skupini ni omejilo ustvarjanja videospota za njihovo najnovejše delo. Za tega so imeli prav posebno idejo. Kot so povedali za 24ur: ”Želeli smo le ujeti dobro vzdušje, ki ga imamo člani banda med sabo in brez zavor zaplesati tako neumno, kot da smo za zidovi svoje sobe,” kar je dobrodošlo razmišljanje, saj smo v trenutnih časih res vsi ujeti za štirimi stenami svojega doma.
”Bojana sem spoznal, ko so se je z družino preselil blizu nas, bilo je pred približno desetimi leti, potrkal je na naša vrata, kjer mu je odprla moja mama in vprašal je, ali imamo pri nas kaj otrok. Rekel bi, da ga ta dogodek opiše še danes. Nima strahu in je precej družaben.” Tako je Martin Jurkovič, basist skupine in dolgoletni Bojanov prijatelj, opisal dogodek, ki se mu je najbolj vtisnil v spomin. ”Frontmana” je opisal tudi kot človeka, ki ima vizijo, ter človeka, ki publiko med koncertom pritegne in vso pozornost usmeri nase in skupino.
Socialna persona glasbenika, člana mlade skupine Joker out, zadnja leta prodira v odspredje, kar ni presenetljivo, saj ima po besedah Jurkoviča zelo dober ”stage performance” in odersko prezenco.
21-letnik, ki je v preteklosti obiskoval Gimnazijo Poljane, pa med drugim tudi študira sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Za Večer je izbiro študija pojasnil tako, da se je najprej vpisal na ekonomijo, ki ga ni zanimala, prav tako kot ga ne zanima vdušje študija, saj sam ve, da se bo v prvi vrsti ukvarjal z glasbo. Če bi se to izjalovilo pa bi najraje postal profesor sociologije, a le na Gimnaziji Poljane.
Na glasbeni sceni so vsekakor dobrodošli perspektivni mladi vizijonarji. Ravno to je razlog, da so Joker out pred pandemijo dvakrat razprodali Cvetličarno, a zaradi virusa, ki vsem še vedno ruši načrte, koncertov niso morali izvesti. Prav tako, bi pot glasbenika šla v drugo, morda boljšo smer, če bi bilo moč napovedane koncerte udejaniti in njih napovedati še več.
Seveda ima, kot vsi tudi kakšno slabo lastnost, ki jo je izpostavil basist, to je impulzivnost oziroma morda kakšna prehitra odločitev. Sam pa je pojasnil, da je skozi čas postal vse bolj premišljen in odrasel.
Kot je razkril v intervjuju s producentom Markom Pircem, o začetkih in nastanku skupine, njegovi glasbeni začetki segajo v peti razred osnovne šole, ko je prav s sedanjim basistom in še enim prijateljem ustanovil skupino z imenom No name, prvi nastop so imeli na pikniku na svoji ulici, kjer so zaigrali pesem Erica Claptona, Tears in Heaven. Nato je nastala skupina Apokalipsa, katere člani so bili Cvjetićanin, Jurkovič in Matic Kovačič, bobnar. Njihova zgodba se je zaključila leta 2016, saj je bila po Bojanovem mnenju to skupina, ki, glede kvalitete, ni morala iti višje. Ravno tu se je začela zgodovina današnje skupine. Cvjetićanin je na koncertu drugega banda slišal igranje Krisa Guština in Jana Peteha, pojasnil je, da Peteha ni bilo težko prepričati, Guštin pa je rabil malo več časa, da se je pridružil, a se je na koncu le omehčal. Nastala je skupina, ki jo lahko poslušamo še danes, Joker out. Izdali so svoj prvi singel ”Kot srce, ki kri poganja”, za katerega so posneli tudi prvi videospot. Sedaj imajo, kot skupina že nekaj kilometrov za seboj, pesmi pa v večini piše prav obraz skupine, Cvjetićanin.
”Nikoli mi ni, kar se osnovnih življenjskih potreb tiče, ničesar manjkalo, a bil je garažni začetek. Ko sem doma izrazil željo po kitari, sem dobil kitaro za 70 evrov iz Lidla. Smo iz družin, ki so nam omogočale vse, nismo pa mulci, ki bi že na začetku dobili najboljšo opremo.” To je ponovno odgovor pevca za Večerni intervju. Začetki nikoli niso najlažji, predvsem, če si moraš spotoma pridobiti publiko in boljšo opremo, a ravno takšne skupine in pevci se večinokrat obdržijo na sceni, takšni, ki so se za svoj uspeh potrudili in čez dolgo obdobje pridobili zveste oboževalce.
Zakaj bi mu rekli vizijonar? Morda prav zaradi izjave basista, ki se spomni, kako je pevec, še preden so izdali Omamljeno telo, eno prvih pesmi, dejal, kako jih, kot skupino, vidi na odru dvorane Stožice in kako jih bo voditeljica Ota Roš napovedala v oddaji Pop in. Vse to se je dober mesec po njegovi izjavi uresničilo, saj so v Stožicah nastopili na Ritmu mladosti, ter se pogosto pojavijo v Pop inu.
Prav ta miselnost naredi človeka vizijonarja, nekoga, ki ga ni strah misliti na prihodnost, saj verjame v svoje delo in trud ljudi okroli njega.
Pevec je v Mični, produkciji Slovenskih novic, sam sebe opisal takole: ”Prijatelji bi me verjetno opisali kot vedno zgovornega in polnega energije, tudi če je ponedeljek zjutraj in ni nikomur do nasmejanega obraza. Mislim, da hodim po tanki liniji med norim in normalnim. Vsak dan me zadane toliko informacij, da včasih samega sebe srečam”. Pomembno je imeti dobro mnenje o samemu sebi, saj to vpliva na posameznikova dejanja. Kako bo mladeničevo mnenje vplivalo na njegova dejanja pa se bo pokazalo v prihodnosti.
