Ena od osnovnih zahtev življenja na podeželju nekoč je bila spretnost izdelave predmetov iz različnih naravnih materialov in domača kulinarika. Razvoj družbe je prinesel zaton rokodelstva in domačih tradicij, a je prekmurska domačija sredi Male Polane to znala ohraniti. ˝Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj vzpostavlja proizvodnjo kulinaričnih, pletarskih in rokodelskih izdelkov,˝ je povedala direktorica zadruge Sara Köleš Ribeiro. S spoštovanjem lokalnih tradicij in veščin ustvarjajo nove priložnosti za delo in razvoj podeželja ter skrbijo za delovno opolnomočenje invalidov in ranljivih skupin Prekmurja.
Pomelaj, posestvo, ki se mu po domače reče tudi Sabolova domačija, je nastal pred 22 leti in po mnenju direktorice izkoristil danosti okolja. ˝Nastal je v ruralnem okolju, daleč stran od mest,˝ je dodala. V času nastanka je bila v Prekmurju zaradi zaprtja številnih tovarn velika stopnja brezposelnosti, želja po zaposlovanju pa je vodila v priložnost, da Sabolova domačija postane kraj novih zaposlitvenih priložnosti. Leta 2009 se je zadruga na podlagi odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve preoblikovala v zaposlitveni center. S tem se je začelo subvencioniranje zaposlitve za invalidne osebe v podrejenem položaju pri dostopu do delovnih mest.
Trenutno je v zadrugo vključenih osem žensk. Dve sta zaposleni v kulinarični delavnici, ostale pa v rokodelski. ˝V Pomelaj prihajajo osebe preko zaposlitvenega ali rehabilitacijskega centra,˝ je povedala Köleš Ribeiro. Dodala je, da gre za osebe s statusom invalida, ki so kljub temu še zmožne za delo. Po koncu zaposlitve ali poklicne rehabilitacije se zaposlijo v Pomelaju, sprva za polovični delovni čas, kasneje za polni delovnik. ˝Ljudje, ki jih zaposlimo, pri nas ostanejo do upokojitve,˝ je povedala sogovornica o svojih zaposlenih.
Izobrazba pletarja ali kuharja ni potrebna, vso znanje in izkušnje pridobijo v zadrugi. ˝Znotraj delavnic skrbimo za prenos znanja, izkušene pletarke in kuharice prenašajo znanja na mlajše,˝ je dodala.
Zaposleni pa lahko pridobijo še nacionalno poklicno kvalifikacijo pletarke ali kuharice. Zadruga Pomelaj je pri Državnem izpitnem centru vpisana kot izvajalka poklicne kvalifikacije. Kandidat komisiji predstavi izbor svojih izdelkov in po uspešnem preverjanju pridobi veljavni naziv.
Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj v Mali Polani. Foto: Urška Žižek
Ročno izdelane domače slane palčke
V kulinarični delavnici pripravljajo domače kulinarične jedi. Za potrebe kulinaričnih izdelkov od lokalnih kmetov kupujejo surovine, največ moko. V želji po ohranjanju tradicionalnih jedi so recept za perece preoblikovali. Logistične in transportne povezave jim namreč ne omogočajo, da bi perece še sveže dostavljali in prodajali. Posodobljen recept je zdaj namenjen pripravi slanih palčk.
Posodobljen recept za perece je zdaj namenjen pripravi slanih palčk. Foto: Urška Žižek
Ivanka Kerec je del kulinarične delavnice že tri leta. V zadrugo je prišla preko Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, kasneje se je tukaj zaposlila. Njen delovnik poteka od ponedeljka do petka od pol sedmih do pol treh. ˝Delo je zelo razgibano, vsak dan je drugače,˝ je povedala.
Najpogosteje pripravlja slane palčke. Iz dveh kil moke, kvasa in ostalih sestavin zmesi testo nato oblikuje palčke. Sledi pečenje in ohlajanje, od začetka do konca izdelave preteče nekaj ur. Na koncu sledi še pakiranje. Sogovornica je dodala, da pripravljajo še pirine in čemaževe palčke, piškote, vloženo zelenjavo, sušene paradižnike ter pražena bučna semena. Kuhajo tudi domače marmelade, saj jim jablana pred domačijo rodi jabolka. Sosed pa jim vsako leto odstopi še grozdje in tako tudi iz jurke pripravljajo jedi. Dodaja, da se s tem povezuje celotna lokalna skupnost.
Vse se začne z obiranjem, ličkanjem in sušenjem koruze
Pletarski in rokodelskih izdelki nastajajo iz koruznega ličja in vrbovega šibja. Postopek izdelave izdelka iz koruznega ličja je dolgotrajen in zapleten proces, izkušena pletarka potrebuje osem do deset ur za en cekar.
Vse se začne s koruzo. Ko ta konec avgusta ali v začetku septembra dozori, se začne obiranje. Koruzno ličje pridobivajo iz delovnih površin v okolici zadruge. Veliko jim pomagajo okoliški kmetje, ki odstopijo svoje delovne površine. ˝V zgodnjih jutranjih urah se dobimo na Pomelaju, zaradi rose obujemo visoke škornje in se odpravimo na polje,˝ je postopek opisala Sara Köleš Ribeiro. Ročno obirajo cele storže koruze, postopek traja približno dve uri, nabrane storže pa nalagajo na traktor. Obiranje poteka vsak dan dva do tri tedne.
Po obiranju koruzne storže pripeljejo nazaj na Pomelaj, kjer se postopek nadaljuje. Nadaljnjih šest ur sledi ličkanje koruze, hkrati pa ličje odlagajo v prostor, namenjen sušenju.
˝To delo opravljamo na lep sončen dan, saj so dobri vremenski pogoji zelo pomembni za sušenje ličja,˝ je povedala Köleš Ribeiro. Pletarke pa so dodale, da gre za zanimivo, a fizično zelo zahtevno delo. Ličje na koncu shranijo v škatle in zapišejo datum obiranja.
Na koncu ličje shranijo v škatle. Foto: Urška Žižek
Trdinka – koruza, ki ne zanima veliko kmetov
Uporabljajo trdinko, staro avtohtono sorto koruze. Štirimetrska koruza ima po mnenju direktorice pozitivne in negativne lastnosti. Prilagojena je prekmurskemu okolju, a ima v primerjavi z hibridno koruzo slabši donos, predvsem na storžu. Potrebno jo je saditi na širšo razdaljo, potrebuje tudi več svetlobe. Okoliški kmetje se zato zanjo odločajo vse manj, a Sara Köleš Ribeiro meni, da ima trdinka potencial, da ponovno postane priljubljena sorta.
Količina nabrane koruze na zadostuje za izdelavo vseh izdelkih, saj mesečno izdelajo okoli petdeset večjih pletarskih izdelkov in več sto kot manjših. V prihodnjih mesecih bodo tako začeli uporabljati še hibridno koruzo, ki bo namenjena predvsem delavnicam, ki jih Pomelaj redno izvaja za obiskovalce. Prvovrstni material trdinka pa bo še naprej namenjena izdelavi izdelkov, saj želijo ohraniti najvišjo kvaliteto le-teh.
Sara Köleš Ribeiro je dodala, da sicer do mešanja trdinke in hibridne koruze prihaja tudi v naravi. ˝Med opraševanjem koruze se zaradi vetra sorte pogosto pomešajo,˝ je povedala. Kljub temu pa ob vsakem obiranju ohranjajo čista semena trdinke in najlepše storže koruze ohranijo ter shranijo za naslednje leto.
Zaradi velikega števila naročil mora zadruga povečati delovne površine, zato je direktorica nenehno v kontaktu z okoliškimi kmeti, ki bi bili pripravljeni sodelovati in pomagati. Tudi v času našega obiska je prišel kmet, s katerim sta se dogovarjala za sodelovanje.
16 različnih cekarjev, a najbolj priljubljen Cekar Mica
Prva faza pletenja cekarja je izdelava količka. Gre za neskončno nit iz koruznega ličja, ki služi kot osnova za nadaljnjo pletenje. Količke večinoma izdelujejo manj izkušene pletarke, vendar je tudi za to potrebno dva do tri meseca izkušenj. Renata Somi Rac prihaja iz Murske Sobote, v Pomelaj je prišla junija. V šali je povedala, da je zaenkrat še vajenka, ki pomaga ostalim izkušenim pletarkam in izdeluje količke. ˝S tem olajšam delo izkušenim pletarkam, ki bi drugače morale še same izdelati količke,˝ je povedala. Približno pol leta pa je potrebno, da pletarka pridobi dovolj izkušenj za izdelavo bolj kompleksnega izdelka.
Ponujajo kar 16 različnih cekarjev. Foto: Urška Žižek
Na količek se nato zabijejo žeblji, okoli žebljev pa se začne navijati koruzno ličje. Postopek traja osem ur, nato sledi še izdelovanje ročajev, ki traja še dodatni dve uri. Kadar mora izdelek pridobiti še volumen, pa uporabljajo tehniko gobica. Gre za horizontalno tehniko s pletarsko kvačko, ki jo zaradi zahtevnosti uporabljajo zgolj izkušene pletarke.
Trenutno je največ povpraševanja ravno po cekarjih. Ponujajo kar 16 različnih različnih, pletarke pa so povedale, da je najbolj priljubljen in prodajan Cekar Mica. ˝Je ravno dovolj velik in majhen, zato je zelo priročen,˝ so v smehu dodale pletarke. Poleg cekarjev izdelujejo še košare, torbe, natikače, podstavke in okraske.
Postopek nastajanja izdelka iz koruznega ličja. Foto: Urška Žižek
Renata Somi Rac izdeluje tudi figure za jaslice. V preteklih letih je Zadruga Pomelaj jaslice iz koruznega ličja predstavila tudi na mednarodni razstavi 100 jaslic v Vatikanu.
Da ličje postane bolj mehko, ga pred oblikovanjem poškropi z vodo. ˝Vlažno ličje se lažje oblikuje,˝ je povedala in dodala, da je za takšno delo potrebno veliko ročnih spretnosti in potrpljenja. V štirih urah izdela okoli trideset do štirideset figur.
Koruzno ličje je svetlo bež barve, v večini primerov ga zato ne barvajo. Zaradi slabih vremenskih razmer pa se lahko ličje obarva že samo, v kombinaciji sonca in dežja ima naravne odtenke od bele, rumene do vijoličaste. To ličje uporabijo za izdelovanje figur, nekaj ličja pa pobarvajo s tekstilno barvo, vendar v zelo redkih primerih.
Renata Somi Rac v štirih urah izdela okoli trideset do štirideset figur. Foto: Urška Žižek
Prihodnost Pomelaja bo še bolj ekološko usmerjena
Saro Köleš Ribeiro ima za Pomelaj veliko želja in idej. ˝Trenutno smo glede prostorskih kapacitet, povpraševanja in prepoznavnosti dosegli zgornjo mejo,˝ je povedala in dodala, da so trenutno v fazi iskanja novih idej, za katere ne bi potrebovali novih prostorov.
Po njenem mnenju je težava v tem, da noben zaposlitveni center v Sloveniji ni dobičkonosna dejavnost. ˝Vsi živimo iz meseca v mesec, zato se veliko prijavljamo na projekte,˝ je povedala in dodala, da je kljub temu Pomelaj zadruga, ki daje ljudem priložnost za zaslužek. V zadrugi si želijo vključitve v projekte zelenega gospodarstva, čeprav je Pomelajevo začelo trajnostno delovati, še preden je trajnost kot pojem sploh obstajal.
Pri izdelovanju izdelkov iz ličja sicer nastane veliko odpada, ki na koncu pristane v smeteh, zato se je zadruga povezala z Varstveno delovnim centrom Murska Sobota. Tam v šiviljskih delavnicah izdelujejo podloge za pse in mačke, ki jih napolnijo z odpadnim ličjem. ˝To je odlična priložnost za povezovanje dveh centrov, ki pomagata ranljivim skupinam,˝ je dodala Köleš Ribeiro.
V prihodnosti se bodo zaposleni učili še izdelovanje papirja iz odpadkov ličja. Papir bi nato uporabili za zavijanje svojih izdelkov in za izdelovanje etiket. ˝V prihodnosti bi tako lahko izdelke zavijali v lasten ovojni papir in dodali etiketo iz koruznega ličja,˝ je povedala sogovornica in dodala, da bi na ta način z malo sredstvi zagotovi delovanje brez odpadkov.
˝Idej ne zmanjka, možnosti izdelovanja iz naravnih materialov je veliko,˝ je povedala sogovornica in dodala, da je najpomembnejše, da Pomelaj ostane prostor povezovanja starega in novega ter ohranja spoštovanje do starih spretnosti in veščin.
Avtor: Urška Žižek
