Prazna jasa, na njej samo on in njih šest. Gledajo naravnost, mirno stojijo in so na preži. V mraku se zares vidi samo obrise. Eden se začne previdno premikati, ostali mu počasi sledijo. So samo 20 metrov stran. Gledajo vanj. Ga bodo napadli? Bo on njih ustrelil? Gre za zver! BUM! Strel v daljavi odjekne in šakali jo pobrišejo v jutranji gozd. Šlo je za strel iz lovske puške, namenjen nekemu drugemu plenu.
Evrazijski ali zlati šakal je zver, razširjena vrsta, ki prihaja z Bližnjega vzhoda. Je podoben volku in lisici, a v osrčju Brkinov nikakor ni tako priljubljen. Tako kot tujec, ki bi se naselil v eni izmed južnoprimorskih vasi. Oba bi bila označena za »škodljiva«. Zlati šakal je vsejed, pleni sesalce, parkljasto divjad in ni izbirčen niti ko pride do rastlinja in mrhovine. K njegovi razširjenosti so pripomogle milejše zime, njegova prilagodljivost in razmnoževanje. Oportunistični vsejed, ki se najbolj giblje v mraku in ob zori, se na nesrečo lastnika drobnice, giblje preblizu njegove črede. Je krivec številnih krvavih pobojev, ki se v zadnjem času stopnjujejo. Kako mu soditi? Gre za tujca v gozdu, ki ne zna brati pravil.
Na Police
Ta »bastardo« med volkom in lisico odhaja na lov že ob 5. uri zjutraj. Ko Brkinci spijo, ali se še opiti vračajo domov, je šakal že v pogonu, prav tako tudi mi. S članico lovske družine Žabnik Obrov, Moniko Mezgec, smo se odpravili iz Markovščine proti Obrovu. Najprej se lovka mora vpisati v knjigo lovske družine, da vedo kam gre na lov in jo tam nihče ne moti. Po temi smo pot nadaljevali v Male Loče, na Police. Vožnja v visokem terenskem vozilu Jeep Grand Cherokee je bila adrenalinska, občutek kot, da se vozimo v kamionu. Vozila je previdno, saj je ob cesti znak za nevarnost srne. Morda si šakal prometni znak razlaga po svoje in zato pleni srnjad. Po temi so prazno cesto osvetljevale le avtomobilske luči. Lovka vzame opremo, obleče zeleno jakno, ki ne povzroča šuma ob gibanju in v tišini se podamo v gozd.
Monika Mezgec, LD Žabnik Obrov, Foto: Neja Baša
Lovska zveza Slovenije potrjuje porast šakalov, leta 2020 je bilo odvzetih 179 šakalov, v letu 2023 kar 836 šakalov, v letu 2024 pa že 1100 šakalov. »Z njegovim porastom imamo lovci eno delo več« je iskren Mojmir Ljubič, član LD Žabnik Obrov.
Smo tiho, da nas šakal ne sliši. Lovka nam pove, da je za srečanje s šakalom potrebna velika sreča in vztrajnost. Način našega lova je na zalaz, torej zalezujemo divjad in se premikamo proti vetru. Šakali so od leta 2020 lovna vrsta, lov je dovoljen med 1. julijem in 15. marcem. Kar pomeni, da v kolikor bi na lovu srečali šakala, ga Mezgec ne bi smela upleniti s svojo puško Crvena zastava 30.06.
Nenavaden pojav
Gledamo, opazujemo. Dve srni, ena košuta. Lovka je presenečena, gleda v daljnogled in se smeji. Ob 5.uri in 20 minut laik zares ne more vedeti, kaj je tako presenetljivega v druženju srne in košute. Prvič, zaradi ne poznavanja razlike dolgonogih mladenk in drugič, zaradi nehumane ure, ob kateri smo na rosni jasni, pri temperaturi 6 stopinj Celzija. »Srna in košuta nikoli niso skupaj, to kar zdaj gledamo se mi v osmih letih še ni zgodilo. Košuta je večja, srna ima pa belo zadnjico.« je presenečena Mezgec. Med samo potjo smo se premikali počasi, še vedno v tišini. Lovka je v zelenih barvah, ki se zlahka zlijejo z okolico vodila pohod, hkrati pa z rokami signalizirala ali se ustavimo ali pot nadaljujemo. Obvezna oprema lova je seveda tudi lovska puška, napolnjena s strelivom in daljnogled.
Ker po več kot pol ure ni sledi šakala, se odločimo za vrsto lova; čakanje. Odpravimo se do zaprte lovske preže, ki nudi toplejše okolje in boljši razgled. Uživamo v panoramskem pogledu, iščemo trop šakalov, saj so v skupini močnejši napadalci. Čeprav tujec brkinskih gozdov »nima kej delt pr ns« in je invazivna vrsta, saj ga nikoli prej ni bilo na tem področju, lovko največkrat preseneti sredi belega dne, na cesti. Le da takrat v roki ne drži puške, ampak volan.
Lovska preža na Policah, Foto: Neja Baša
Za človeka ni nevaren
»Zlati šakal nikakor ni avtohton, izjemno pazljivi so in res jih ni enostavno upleniti. Največji vpliv se kaže na upadu srnjadi, ki je divjad travnikov, in ne gozdov. Zmanjšano število srn lahko spremeni travniški ekosistem.« je povedal Mojmir Ljubič. Zgodba z začetka reportaže se je zgodila njemu. »Pred časom sem srečal skupino šestih šakalov, srečanje je bilo kratko, samo spogledali smo se in že so izginili. Ni me bilo strah. Samo stekel šakal je za človeka nevaren, drugače pa šakal človeku nič ne naredi!«
Čredo ovac zmanjšal za polovico
Oportunist je odvečna, invazivna zver. Kruta resnica tujcev? Ne nujno, a v naši majhni Sloveniji, si majhnosti ne upamo rušiti s tujci. Bojimo se novega, neznanega. Šakal s svojimi dejanji jezi kmete. »Ravno prejšnji teden je šakal sredi belega dne ubil eno ovco, še ena ovca in jagnje pa sta od takrat pogrešana. Naš pašnik je v Petrinjah, nekaj metrov stran od prve hiše, ni v neposredni bližini gozda. Pokoli pa se zgodijo kadarkoli, pašnik preverjamo tudi dvakrat dnevno. Da bi ovce ponoči spravljali v hlev torej ni zagotovilo, hkrati ga ne smem zgraditi na območju Nature 2000.« je pojasnil lastnik ovc, Danijel Mihalič. Pravi, da so poboji drobnice od nekdaj stalnica, le da je zadnja leta skoraj edini krivec šakal. V enem letu se je njegova čreda zmanjšala za polovico, sedaj ima 20 ovc in 2 jagnjeti, ki mu predstavljajo prihodek. Žal jagnje redko proda, saj ne niti dovolj zrastejo za prodajo, ko se zgodi pokol. Če jih na drugi svet ne spravi šakal, jih krokar.
Ovce v Petrinjah, Foto: Gaia Mihalič
Težava se pojavi, ko kmetu oglednik ne prizna, da je šlo za šakala, v tem primeru kmet ne dobi finančnega nadomestila, ki mu pripada. Nanj je Mihalič čakal tudi 18 mesecev, na koncu pa z njim ni uspel urediti vseh nastalih stroškov. Oglednik naj ne bi mogel določiti, da gre za šakala, če ni dovolj indicev. V Petrinjah so Mihaliču pokončali dve kravi, bile so prisotne stopinje šakala, ugriz in način uboja značilen za šakala. »Ker pa ni »protokola«, ki bi dopuščal, da šakal lahko napade tudi krave, je oglednik zapisal; povzročitelj neznan,« je bil razburjen kmet z Beke. Pravi, da ima ovce samo še zato, da pasejo travnike, saj dobička z njimi nima več. »Če se kmalu ne bo začela regulacija šakalov, ne vem kam to vodi.« Lovci bodo s prvim majem nosili odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo povzroči šakal, trenutno ima odgovornost država.
Šakal je trn v peti tudi na Krasu, kjer je številčnejši. »Šakalov je vedno več, ponoči se jih sliši, največja težava je njihovo plenjenje srnjadi in mladičev divje svinje. V Primorskem lovskem upravljalnem območju je odrejen izreden odstrel, med 16. marcem in 30. junijem, zaradi njihovega prevelikega števila.« je razložil Sebastjan Čepar, član LD Timav Vreme. Zlati šakal ima značilno tuleče zavijanje s katerim sporoča svojo lokacijo, svoj teritorij pa označuje z urinsko vonjavo.
Crvena zastava 30.06, Foto: Neja Baša
Končno ga imamo!
Po več kot eno urni ekspediciji nam upanje še ne umre. Če se vsi zgražajo nad porastom šakalom, ni vrag, da ga mi danes ne srečamo. Vsaj enega šakala bi želeli videti. To strašno zverino, ki bi jo bilo treba deportirati. Odpravimo se na mesto, kjer se šakali v tropu pojavijo najpogosteje. Še vedno se tiho in previdno približujemo mestu. Počakamo. Lovka z desno roko signalizira, naj se približamo. Nadaljujemo pot in kar naenkrat šum. Zleti mimo in tukaj je! Zajec. Splašeno odskoči proč, že ga več ne vidimo. Pričakovali smo večjega predstavnika gozda, ki tehta vsaj 10 kilogramov. A v življenju moramo biti zadovoljni z majhnim. Tudi če ima velika ušesa.
Ljudje smo posebna vrsta. Šakala vidimo kot grožnjo, ker upleni srno, zajca, lisico ali ovco. V kolikor bi od njega imeli korist, bi ga z veseljem sprejeli. A se vprašamo, kje so postavljene ovce, ki jih šakal pomori? So morda preblizu gozda in mu jih molimo pod nos. Lahko šakal res preceni, da so »prepovedano blago«?
Lov ni bil zaman. Saj, ko smo z lovko odhajali proti avtu, smo na tleh našli jelenovo rogovje. »Vsako rogovje ima posebno vrednost!« pove Mezgec, ki je rogovje odnesla s seboj. Pri ocenjevanju največ točk doprineseta dolžina in debelina rogovja, ne pa število parožkov na njem. Jelenom rogovje odpada marca in aprila. Tudi, če rogovje najdejo, ko ga jelen odvrže in ni od uplenjenega jelena, ga lovci z veseljem dodajo svoji zbirki trofej, saj ima sentimentalno vrednost in je del tradicije.
Jelenovo rogovje, Foto: Neja Baša
Šakal se je za potrebe reportaže trudil ostati skriven. Mogoče bi zahteval anonimizacijo. Očitno vidni so pa bili jarki, ki jih naredijo divje svinje. Na kmetijskih zemljiščih kopljejo jarke in povzročajo škodo. Kmetje, ki ne morejo kositi, odgovornost pripisujejo lovcem. Šakal le ni edini upornik Brkinov.
Neja Baša
