Ko šola postane vir tesnobe

Anksioznost med mladimi pogosto ostaja nevidna. Ne kaže se nujno v slabem učnem uspehu ali odkrito izraženih stiskah, temveč v tišini, pretiranem nadzoru nad seboj in umiku iz vsakdanjih situacij.

Študentka Lara svojo izkušnjo opisuje kot stanje, v katerem je bila »ves čas v svoji glavi«. O stvareh, ki se drugim niso zdele pomembne, je razmišljala neprestano: o tem, ali bo pri branju pred razredom kaj narobe povedala, ali bo njen glas zdržal, ali je komu rekla kaj neprimernega, ali je naredila vtis, kakršnega bi si želela. Šolske situacije, kot so ustna spraševanja in predstavitve, so pri njej sprožale močne telesne odzive kot so vrtoglavica, občutek izgube nadzora nad telesom, in stalno napetost.

“Zmeraj sem se počutila oddaljeno od svoje družbe in prijateljev …”

Pomembno je, da Lara šole ne opisuje kot zgolj negativne izkušnje. Imela je prijatelje, dosegala ocene in bila navzven prilagojena. Kljub temu se je pogosto počutila nerazumljeno in oddaljeno od drugih. Njeno doživljanje ni bilo vezano na en sam dogodek, temveč na postopno stopnjevanje notranje stiske. Bili so dnevi, ko je šolski vsakdan zmogla, in dnevi, ko je bila anksioznost tako močna, da ni želela zapustiti doma. V srednji šoli se je vse to stopnjevalo v izostajanje od pouka, ne zaradi pomanjkanja interesa, temveč zaradi preobremenjenosti.

Pomoč je poiskala v najstniških letih, potem ko so pri sistematskem pregledu opazili telesne znake stalne napetosti. Čeprav zdravljenje po njenih besedah ni vodilo v bistveno izboljšanje, ji je dalo nekaj pomembnega: potrditev, da si ne domišlja in da njena stiska ni iskanje pozornosti. Diagnoza anksiozne motnje je bila zanjo ključna, saj je pogosto dvomila, ali so njeni občutki sploh legitimni.

Anksioznost je sčasoma začela oblikovati tudi njen odnos do sebe. Razvila je izrazit perfekcionizem in potrebo po popolnem nadzoru nad vsakodnevnimi opravili, saj je verjela, da bo tesnoba izginila, če bo vse brezhibno. Ta logika se je razširila na šolo, videz, prehrano in odnose. Sama ugotavlja, da je takšen vzorec začaran krog. Popolnosti ni mogoče doseči, anksioznost pa kljub nadzoru ne izgine. Posebej opozarja na nezdrave načine spopadanja, ki se lahko pojavijo pri mladih, ko poskušajo omiliti tesnobo z vedenji, ki dolgoročno stanje še poslabšajo.

Stiska se je odražala tudi v odnosih z drugimi. Pogosto je odpovedovala dogovore, se umikala iz družbe ali v napetosti reagirala ostreje, kot je želela. Čeprav se je zavedala, da ji prijatelji želijo pomagati, jo je spremljal občutek krivde, ker jih odriva stran, hkrati pa bi si želela njihove bližine. Njena izkušnja kaže, da anksioznost ne vpliva le na učenje, temveč na celotno doživljanje sebe in odnosov z drugimi.

Anksioznost in izobraževalni sistem

Akademski prostor lahko pri mladih pomembno vpliva na razvoj anksiozne motnje. Za mnoge dijake in študente šola ni le prostor pridobivanja znanja, temveč tudi prostor nenehnega ocenjevanja, primerjanja in dokazovanja. V tem življenjskem obdobju se mladi soočajo z različnimi izzivi, ki so zanje v tistem trenutku najzahtevnejši. Ocene, testi, mature, vpisi na fakultete in pričakovanja glede nadaljnje kariere ustvarjajo okolje, v katerem se uspeh pogosto enači z osebno vrednostjo posameznika. Anksioznost, povezana s šolo, se pogosto kaže tudi v izogibanju: izostajanju od pouka, odlašanju z učenjem, umiku iz socialnih stikov ali celo telesnih simptomih, ki se pojavijo tik pred šolskimi obveznostmi. Kot piše NIJZ, te spremembe lahko vključujejo tudi pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost mišic, hitro utrudljivost, prebavne težave, oteženo dihanje, vrtoglavico, nespečnost in težave s koncentracijo. Ironično pa prav anksioznost, ki izhaja iz želje po uspehu, dolgoročno pogosto vodi v slabši učni uspeh, saj otežuje zbranost, motivacijo in zmožnost učenja.

»Ker so stalno pod kroničnim stresom in pritiski …»

Delo na terenu razkriva, kako se pritiski konkretno kažejo v vsakdanjem življenju dijakov. Manca Babič, ki na srednji trgovski in aranžerski šoli izvaja dodatno strokovno pomoč, se z mladimi v stiski srečuje neposredno. Po njenih izkušnjah se anksioznost najpogosteje izrazi v povezavi s šolskimi obveznostmi, zlasti z ocenjevanjem. Njene ugotovitve niso omejene na posamezne primere, temveč se ponavljajo v različnih razredih in generacijah dijakov. 

Babičeva poudarja, da je v času šolanja ob soočanju z duševnimi stiskami mladih izjemno pomembna podpora staršev in profesorjev. Po njenem mnenju mladi v takšnih trenutkih ne potrebujejo takojšnjih rešitev ali pritiskov, temveč predvsem razumevanje in potrjevanje svojih čustev. Ključno se ji zdi, da odrasli prisluhnejo, skušajo razumeti mladostnikovo doživljanje ter mu jasno pokažejo,
da so njegova čustva legitimna in sprejeta. Mnogi mladi namreč ob stiski dobijo občutek, da jih starši ne razumejo ali da so njihovi strahovi pretirani, kar lahko občutek osamljenosti še poglobi.

Njeno osrednje sporočilo vsem, ki se znajdejo v podobnih situacijah, je da so takšne stiske v tem življenjskem obdobju povsem običajne in jih doživlja veliko mladih. Poudarja, da ena pot ni edina možna ter da neuspeh ali odmik od prvotnega načrta še ne pomeni konca. Pogosto se prav v takšnih trenutkih odprejo nove priložnosti in druga vrata, ki lahko na dolgi rok vodijo v še boljše izide, kot bi si jih posameznik sprva predstavljal.

Raziskava o duševnem zdravju mladih v Sloveniji, ki jo je izvedla fakulteta za družbene vede (FDV), predstavlja obsežen vpogled na dejavnike, ki vplivajo na duševno počutje mladih med 16. in 24. letom starosti. Osredotoča se na preplet osebnih izkušenj, družinskega okolja in širših družbenih okoliščin, pri čemer upošteva tudi vpliv aktualnih globalnih izzivov, kot so pandemija covida-19, podnebne spremembe in gospodarska negotovost. Raziskava je bila izvedena med junijem in septembrom 2024 s pomočjo spletne ankete, v kateri je sodelovalo 1059 mladih. Čeprav rezultati ne omogočajo popolne posplošitve na celotno populacijo mladih v Sloveniji, jasno nakazujejo pomembne trende in izzive, s katerimi se mladi soočajo.

V raziskavi je sodelovalo 462 dijakov in 446 študentov, ostali mladi so se opredelili pod delo/služba.

V nadaljevanju se osredotočamo na tisti del raziskave, ki se nanaša na šolske in študijske obveznosti kot vir psihične obremenitve mladih.

Udeleženci so ocenjevali, koliko jih obremenjuje šola ali študij, na lestvici od 1 (sploh me ne obremenjuje) do 10 (zelo me obremenjuje).

Povprečna zaznana obremenitev pri dijakih znaša 7,30, kar kaže na zelo visoko stopnjo vsakodnevnega pritiska, povezanega z ocenami, odnosi in drugimi šolskimi dejavniki. Tudi študenti poročajo o visoki obremenitvi, saj povprečna vrednost znaša 6,73, kar pomeni, da stres ostaja pomemben del njihove akademske izkušnje. Posebej izstopa podatek, da ženske v obeh skupinah zaznavajo višjo stopnjo obremenitve kot moški, kar lahko pomeni večjo ranljivost za razvoj anksioznosti. Dolgotrajna izpostavljenost takšnim pritiskom pa lahko negativno vpliva na duševno zdravje mladih.

Ko se mladi soočajo z anksioznostjo, pogosto nehote sprejemajo odločitve in razvijajo navade, ki njihovo stanje še poslabšajo. Čeprav anksioznosti ni mogoče odpraviti čez noč, lahko že majhne spremembe v vsakdanjem življenju pomembno vplivajo na to, kako intenzivni in pogosti so njeni simptomi. Eden izmed ključnih dejavnikov je odnos do alkohola. Alkohol sicer kratkoročno deluje sproščujoče, vendar dolgoročno povečuje tesnobo, moti spanec in vpliva na kemično ravnovesje v možganih. Pri mladih je zato pomembno, da alkohola ne uporabljajo kot sredstvo za spopadanje s stresom in čustveno stisko ter se izogibajo pretirani uporabi, ki lahko vodi v še večjo notranjo napetost in izgubo nadzora.

Pomemben dejavnik, ki močno vpliva na anksioznost, je tudi pomanjkanje spanca. Neurejen spalni ritem, pozno odhajanje v posteljo in premalo ur spanja zmanjšujejo sposobnost telesa in uma, da se učinkovito soočata s stresom. Kronična utrujenost povečuje razdražljivost, negativne misli in občutek preobremenjenosti, kar lahko anksioznost še okrepi. Mladi bi zato morali stremeti k rednemu urniku spanja in kakovostnemu počitku, saj je spanec temelj duševnega ravnovesja.

Nepravilna prehrana je še en pogosto spregledan dejavnik. Preskakovanje obrokov, uživanje hitre hrane, prekomerne količine sladkorja in kofeina lahko povzročijo nihanja energije in poslabšajo telesne simptome anksioznosti, kot so nemir, potenje in razbijanje srca. Uravnotežena prehrana, bogata z vitamini, minerali in beljakovinami, podpira stabilno delovanje živčnega sistema in prispeva k boljšemu splošnemu počutju.

Poleg tega se je pri soočanju z anksioznostjo priporočljivo izogibati pretirani uporabi družbenih omrežij in nenehnemu izpostavljanju negativnim novicam, saj primerjanje z drugimi in stalni tok slabih informacij povečujeta stres in občutek nezadostnosti. Prav tako ni priporočljivo potlačevati čustev ali se izogibati pogovoru o stiski, saj lahko nerazrešena čustva dolgoročno poglobijo anksioznost. Zavedanje teh dejavnikov in postopno spreminjanje vsakodnevnih navad mladim omogoča, da aktivno prispevajo k izboljšanju svojega duševnega zdravja in večji kakovosti življenja.

Kam po pomoč?

Duševna stiska lahko doleti vsakogar, ne glede na starost, uspešnost ali življenjske okoliščine. Če se trenutno soočaš z občutki tesnobe, strahu, preobremenjenosti ali nemoči, je pomembno vedeti, da v tem nisi sam/a.  Veliko mladih se v določenih obdobjih življenja znajde v podobnih situacijah, četudi se o tem redko govori na glas. Iskanje pomoči ni znak šibkosti, temveč pogumen korak k skrbi zase in za svoje duševno zdravje. Pogovor z nekom, ki mu zaupaš, lahko že sam po sebi prinese olajšanje in občutek, da nisi prepuščen sam/a sebi. Pomembno je, da svoje občutke jemlješ resno, tudi če se ti zdijo majhni ali nepomembni. Vsaka stiska je resnična in vredna pozornosti. Obstajajo ljudje in organizacije, ki so usposobljeni za to, da ti prisluhnejo in ti pomagajo poiskati poti naprej. Pomoč je dosegljiva v različnih oblikah in prilagojena različnim potrebam. Spodaj najdeš nekaj možnosti, kam se lahko obrneš po podporo.

Avtorji: Neža Smolinsky, Matej Josić in Lev Luka Müller Pograjc