Sanjska služba direktorja reprezentance
Besedi, ki Liksa, kot ga kličejo sodelavci na Košarkarski zvezi Slovenije, najbolj zaznamujeta sta po mnenju večine sodelavcev šport in dobrovoljnost. Njegov obraz ves čas krasi nasmeh, prekipeva od energije. Ko razlaga o finalu preteklega evropskega prvenstva, se mu še vedno orosijo oči. V svojem pripovedovanju je neustavljiv, ko doda še ščepec idrijskega narečja, ga ne zaustavi niti Jure Zdovc v svojih najboljših obrambnih akcijah. O svojem življenju govori odprto, vzame si čas. Nikoli mu ne zmanjka besed, kot da ne obstaja tema, o kateri bi imel zadržke spregovoriti. Ko med srkanjem Radenske z desno nogo poplesuje gor in dol ter med odgovarjanjem krili z rokami ga povprašam o tremi, a pravi, da te besede ne pozna. Z intervjuji sicer nima veliko izkušenj, te raje prepušča igralcem in trenerjem.

Kot direktor košarkarske reprezentance Matej Likar pripravlja plane reprezentančnih priprav, ureja vso logistiko, finančne plane, vse organizacijske, operativne zadeve oziroma vse kar je potrebno, da se zgodi, ko se po njegovih besedah začne »akcija«. Skrbi za vse potrebe igralcev, štaba, ureja dvorane, hotele … A stvar se obrne, ko nastopi čas tekme. »Na tekmi jaz samo uživam na klopi, kolikor se le da. Če mi uro pred tekmo telefon ne zvoni, pomeni, da je vse urejeno in se potem ne potrebujem preveč obremenjevati, saj to pomeni, da je vse pod kontrolo in čakamo le še vrhunec dneva – tekmo,« smehljaje pove Likar. Sestavo reprezentance raje prepusti trenerjem. Pri tem jim pomagajo pomočniki, ki še bolj strokovno in podrobno spremljajo igralce. »Ni to klub, kjer športni direktor sestavlja ekipo. To je reprezentanca, odzovejo se tisti, ki jim to nekaj pomeni in menim, da je ta izbira bolj naloga selektorja.«
Idrijčan, ki bo letošnje leto dopolnil 30 let, je v košarko zaljubljen že svoje celotno življenje. Košarko je treniral od prvega razreda osnovne šole naprej in pri tem vztrajal tudi med člani v Košarkarskem klubu Hidria. Ko je začel obiskovati Fakulteto za Šport v Ljubljani, so se mu odprle nove opcije na košarkarski zvezi, najprej je nastopil službo kot tehnični vodja reprezentance, nato je po odhodu Matjaža Smodiša napredoval na mesto direktorja tako moške kot ženske reprezentance. Direktor reprezentance v svojem delu neizmerno uživa. Delo mu predstavlja veliko čast in hkrati obvezo, da ves čas dela po svojih najboljših močeh, da vse poteka nemoteno. Negativna stran takšnega dela je po njegovo ta, da si veliko zdoma. »Zdaj še gre, ko nimam družine. V lanskem letu sem po hotelih prespal 81 noči. Na tak ritem dela se navadiš. Vidiš veliko delov sveta in srečaš veliko ljudi.« Zaradi dela na košarkarski zvezi je študij športne vzgoje na Fakulteti za šport za kratko prekinil. Njegova druga strast je poleg košarke delo z otroki. »Zelo rad delam tudi z otroki v športu nasploh, predvsem v plavanju, smučanju in tudi v igrah z žogo. Delo z otroki je nekaj v čemer se sprostim.«
Pravljica evropskega prvenstva
Kot direktor reprezentance je Likar eden izmed redkih poleg trenerjev, fizioterapevta in zdravnika, ki tekme, tudi evropsko prvenstvo, spremlja iz reprezentančne klopi. Najtežji moment na evropskem prvenstvu za Likarja ni bil povezan z njegovim delom, temveč se je zanj zgodil v finalu prvenstva stare celine. »Šest minut do konca finala, ko Dončić že ni več igral, Dragić pa je imel težave s krči, Srbi so se malo dvignili. Takrat me je zaskrbelo. Tiste minute so se mi vlekle v neskončno, kar ni bilo konca. Vsak napad gledaš na uro, koliko se je premaknila.« Na srečo slovenske reprezentance se je na koncu vse dobro izteklo. Trenutka, ko je Slovenija postala evropski košarkarski prvak, se po navalu čustev ne spomni. »Mislim, da sem stekel čez celo igrišče do Raša Nesterovića in Mateja Erjavca, nato so sledili objemi z igralci, potočil sem tudi nekaj solz.« Po koncu finala je bila njegova naloga usmeriti igralce z igrišča in jih pripraviti na podelitev.
S slovenskimi košarkarji, s katerimi so postali pravi prijatelji, skozi klubsko sezono ves čas ostaja v stiku, kolikor se le da preko socialnih omrežij. »Nočem jih preveč motiti, saj se zavedam, da imajo veliko obveznosti in jih vsaka taka stvar zmoti, sploh če bi bil preveč vsiljiv. Pogledam večino njihovih tekem in jim kdaj čestitam za njihove predstave.« Glede nadaljevanja reprezentančne kariere Gorana Dragića na Košarkarski zvezi Slovenije še niso vrgli puške v koruzo. »Gogi ima sigurno zelo rad košarko. Verjamem, da je po vsaki sezoni utrujen. Olimpijske igre so zagotovo magnet, ki bi se jim zelo težko uprl.«

Ženska košarka
Matej Likar je poleg naziva direktor moške košarkarske reprezentance, vodja tudi ženske članske izbrane vrste, ki je lani prvič v zgodovini zaigrala na evropskem prvenstvu in dosegla prvo zmago. Njegovo delo se glede logistike med moško in žensko reprezentanco ne razlikuje, znanje, ki ga je pridobil pri moški izbrani vrsti, poskuša uporabiti tudi pri ženskah. Tudi glede na sredstva, ki jih zveza premore skušajo storiti na področju ženske košarke čim več. Na Košarkarski zvezi Slovenije si že nekaj časa prizadevajo nivo med žensko in moško košarko izenačiti, s tem, da kar dobi moška izbrana vrsta, dobi tudi ženska, kar se je lani poznalo tudi na rezultatih. »Lansko leto je bilo fenomenalno. Poleg debija ženske članske reprezentance na evropskem prvenstvu, je reprezentanca deklet do 20 let na prvenstvu stare celine osvojila srebrno odličje. Mislim, da je pred žensko reprezentanco v naslednjem desetletju svetla prihodnost, potencial je ogromen.«
Prihodnost slovenske moške košarkarske reprezentance
Po koncu lanskega evropskega prvenstva je FIBA spremenila način glede uvrščanja na evropsko in svetovno prvenstvo. Tako bo slovenska izbrana vrsta do leta 2019 nastopala v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, kjer si bo mogoče zagotoviti tudi vstopnico za naslednje olimpijske igre, na katerih do sedaj slovenska izbrana vrsta še ni nastopila. Likar meni, da je pozitivna stran kvalifikacij ta, da reprezentance igrajo tudi na domačem parketu, zato se lažje ustvari še večja povezanost med navijači in reprezentanco. Tudi časovno kvalifikacije vzamejo manj časa kot celotna prvenstva in se tako igralci po mnenju Likarja mogoče prej in lažje odločijo, da bodo zaigrali v reprezentanci. Minus novega sistema kvalifikacij pa je zagotovo spor med FIBO in Evroligo. »FIBA in Evroliga nista usklajeni in gledalci zato ne vidijo tistih največjih zvezdnikov. NBA igralci že v principu odpadejo, potem pa odpadejo še igralci iz evroligaških klubov. Občinstvo se zato ne more identificirati z najbolj znanimi košarkarji, kar pa je zagotovo tisti največji magnet, zakaj ljudje hodijo na tekme.«
Želja in cilj slovenske košarkarske reprezentance je vsekakor uvrstitev na svetovno prvenstvo. »Potrebno bo zmagati tekmo v Črni gori, saj se rezultati nesejo naprej. Zaenkrat kaže, da se bodo iz naše skupine naprej prebile Slovenija, Španija in Črna gora. Potrebno je nesti čim več točk naprej, potem pa se v nadaljevanju kvalifikacij najverjetneje srečamo z Ukrajino, Latvijo in Turčijo, kar so spet tri zelo zahtevne reprezentance.« Če bo Slovenija prišla v nadaljevanje kvalifikacij in v krogu teh šestih končala med najboljšimi tremi se bo tako četrtič uvrstila na svetovno prvenstvo in bila tako še v igri za uvrstitev na olimpijske igre. »Mislim, da bi bila to zelo dobra motivacija tudi za Gogija in ostale košarkarje, da nadaljujejo z igranjem v dresu z reprezentančnim grbom.«
Z Dragićem ali brez, ima Matej Likar kot direktor tako moške kot ženske slovenske košarkarske reprezentance na tem položaju še veliko ambicij in želja. »Nikoli si nisem mislil, da bi lahko počel kaj takšnega, a poklic, ki ga opravljam je zame sanjski. Ko pogledaš nazaj po končani sezoni je 95 odstotkov lepih stvari, tistih pet pa se pozabi.«
Špela Lenart