Šport dandanes ni več enak tistemu, ki so ga naši očetje in dedi spremljali v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja. Zaznamovalo ga je mnogo stvari, med njimi je tudi doping. Ko govorimo o dopingu pa nam na misel najverjetneje šine nekaj najodmevnejših dopinških škandalov povezanih s profesionalnim športom. Verjetno ste pomislili na Tysona Gaya, Lancea Armstronga in Marion Jones, kajne?
Doping postaja vse bolj popularen tudi med rekreativci
Najpogostejši je v zadnjih letih doping med rekreativnimi kolesarji srednjih let, ki si s prepovedanimi poživili pomagajo na amaterskih dirkah. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je zapisala, da naj bi do zlorabe poživil prihajalo zlasti zaradi lažjega dostopa, kar omogoča internet. Problem pri odkrivanju dopinga med amaterji pa je pomanjkanje sredstev, zaradi česar se prekrškarji zlahka izmuznejo. Kolesarji pa še zdaleč niso edini, doping med rekreativci je razširjen tudi pri tekačih, triatloncih in obiskovalcih fitnesa.
»Najpogostejši je v zadnjih letih doping med rekreativnimi kolesarji srednjih let«
Mnogo tako profesionalnih kot tudi rekreativnih športnikov seveda dosega boljše rezultate s pomočjo prepovedanih poživil. S svojimi dosežki pa dajejo sliko in so neke vrste vzgled tudi mlajšim generacijam, ki se po svojih idolih zgledujejo in si želijo, da bi nekega dne dosegli rezultat, ki bo z rezultatom njihovega idola primerljiv ali pa si ga celo želijo preseči. Mnogi mladi zato že zelo zgodaj posežejo po poživilih.
Z njim se je srečalo že okoli 20% rekreativnih športnikov…
BBC Sport je pred kratkim izvedel anketo o stanju uporabe drog v športu, zlasti na amaterski ravni. Januarja 2017 je bilo na spletu anketiranih 1.025 britanskih odraslih oseb, ki so predstavniki športnih klubov, ekip ali telovadnic, in na žalost so rezultati precej zaskrbljujoči. Z dopingom srečalo že okoli 20% rekreativnih športnikov, ki pravijo, da so uživali zdravila, kot so Cortizone injekcije ali inhalatorji za astmo, da bi podprli svojo uspešnost med vadbo. Hkrati naj bi bil to tudi povod za sprejem strogih proti dopinških zakonodaj in predpisanih kazni zapora v Italiji in nekaterih drugih državah.
»Jani Dvoršak: Izvajanje testiranja je predvsem preventivno«
Dopinške kontrole so v Sloveniji opravljali na Ljubljanskem maratonu, na maratonu v Radencih, na kolesarskem maratonu Franja in maratonu Alpe, ki je najzahtevnejši kolesarski maraton pri nas, je za Siol.net povedal prvi mož Slovenske protidopinške agencije Sloado, Jani Dvoršak. Izvajanje testiranja je predvsem preventivno, saj: »Področje rekreacije namreč ni tisto, v kateri bi želeli biti v testnem programu prisotni/…/niti za kaj takega nimamo sredstev,« še pojasnjuje Dvoršak.
Je doping med Slovenci res mit?
Direktor športne prireditve kolesarski maraton Franja ne trdi: » Da dopinga med rekreativci v Sloveniji ni, daleč od tega, a vseeno pri nas ni tako veliko kvalitetne rekreacije, da bi tej temi posvečali toliko pozornosti. Ne vem, ali ima smisel, da zaradi na primer 20 kvalitetnih posameznikov v plavanju, teku in kolesarstvu delamo takšen cirkus,« je za Dnevnik podal mnenje Gorazd Penko.
Trener Miha Bevc, ki v Ljubljanskih fitnesih dela že približno 12 let priznava, da je doping najverjetneje res prisoten. Bevc je že od samega začetka predstavnik zveze in njegovo stališče do dopinga je, da je le-ta nesprejemljiv. Sam se čuti dolžnega, da ljudi osvešča predvsem o negativnih posledicah. Največji problem pri mladih amaterskih športnikih, ki obiskujejo fitnes centre je brez dvoma vpliv družbe in s pomočjo poživil posamezniki dosežejo zavidljive rezultate v res kratkem času. Tega si seveda želijo tudi ostali.
»Miha Bevc: Doping je najverjetneje res prisoten…«
Zadnja leta se veliko govori o dopingu med obiskovalci fitnesa. Dvoršak je na okrogli mizi o problematiki dopinga v rekreativnem športu, ki jo je organizirala STA, poudaril, da je pri obiskovalcih fitnesa treba imeti v mislih vrsto ciljnih skupin. Od vrhunskih športnikov do čisto navadnih rekreativnih športnikov oziroma tistih, ki se ukvarjajo z bodybuildingom in tistih, ki se z vadbo zgolj spogledujejo. Predsednik fitnes zveze Slovenije Dušan Gerlovič je na isti okrogli mizi, poudaril, da je cilj obiskovalcev fitnesa po večini pri vseh enak. »Vsi hočejo biti mladi, lepi in bogati. Dejstvo pa je, da želijo to doseči v zelo kratkem času. Prisotnost preprodaje živil je zelo velika.«
Kaj pa prehranska dopolnila?
Doping je zadnjih letih postal prisoten tudi v drugačni obliki. Ni skrivnost, da so v fitnes centrih dostikrat prisotni tudi ponudniki in promotorji prehranskih dodatkov, tu pa gre omeniti, da vsi prehranski dodatki ne spadajo med doping, so pa med njimi tudi takšni, ki pa se tretirajo kot dopinška poživila. Gerlovič dodaja, da je uživanje nedovoljenih poživil in nevarnih prehranskih dopolnil postalo trendovsko oziroma moderno. Prodaja takšnih poživil naj bi bila v Sloveniji strogo kaznovana, podobno kot prodaja trdih drog.
»v fitnes centrih so dostikrat prisotni tudi ponudniki in promotorji prehranskih dodatkov«
Prisotnost preprodaje prepovedanih poživil ali prehranskih dodatkov pa še vedno ni urejena z internimi akti ali pravilniko o prehranskih dopolnilih. Gerlovič opozarja, da se o tej problematiki govori na strokovnih uspsabljanjih in na predavanjih, ki jih FZS organizira, hkrati pa na perečo tematiko opozarjajo tudi Slovenski olimpijski komite in pravosodno ministrstvo. Vendar to očitno ni dovolj.
Pa so prehranski dodatki sploh pametna izbira?
Alternativa dopingu so postala prehranska dopolnila, katerih prisotnost in distribucija je v porastu. Lahko so koristna, lahko pa tudi škodujejo zdravju, in to ponavadi predvsem tista, ki se promovirajo kot zelo učinkovita. V njih je možno najdi toksine, pesticide in celo težke kovine, ki so zdravju zelo škodljive. Na ministrstvu za zdravje so pripravili dokument, ki vsebuje pojasnila in različne informacije s področja prehranskih dopolnil. V njem so podane informacije v zvezi z definicijami, sestavo, označevanjem, oglaševanjem, pravnimi akti ter uradnim nadzorom nad prehranskimi dopolnili bodisi opisno bodisi preko povezav na spletne strani. Z zbranimi informacijami v teh napotkih želijo ponuditi predvsem merila za trženje in uporabo prehranskih dopolnil v Republiki Sloveniji, ki so varna za uživanje in v korist potrošnikom.
»Rekreativci bi radi rezultat dosegli zelo hitro, vendar zanj niso pripravljeni trenirati dalj časa«
Zakaj pa se ljudje v rekreativnih športih odločajo za poseganje bodisi po poživilih, bodisi po prehranskih dopolnilih je za Dnevnik poskušal pojasniti športni psiholog Blaž Zagorc. »Motivi za poseganje rekreativnih športnikov po prepovedanih poživilih so verjetno zelo podobni tistim, ki jih imajo vrhunski tekmovalci. Tu ne gre več za dobro počutje, ampak za nekaj povsem drugega. Kateri motivi med rekreativci prevladujejo, je nemogoče reči, saj je športnikov zelo veliko, vsem pa je skupno to, da se želijo dokazovati. /…/ Rekreativci bi radi rezultat dosegli zelo hitro, vendar zanj niso pripravljeni trenirati dalj časa.«
K. K.