»Starost sama po sebi je obdobje v življenju, ki je lahko povezano z žalovanjem, razočaranjem, neizpolnjenimi pričakovanji, telesnimi bolečinami, vedno večjo odvisnostjo od drugih, soočanjem z lastno minljivostjo…. Tega je v starosti bistveno več kot v mladosti in ljudje nismo prav dobro pripravljeni na to,« nam je povedala Gospa Tatjana Cik, univerzitetna diplomirana socialna delavka, iz organizacije Ozara. Ozara Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja, je nevladna, humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Depresija v poznem življenju je zelo pogosta pri starejših posameznikih in posledično je predpisovanje antidepresivov osebam starejših od 65 let visoko. To potrjuje spletni portal NIJZ, kjer je objavljeno poročilo o porabi zdravil predpisanih na recept v letu 2023. Iz podatkov je razvidno, da so antidepresivi največkrat predpisani osebam starejšim od 65 let, predvsem ženskam. »Če pogledam svoje delovno okolje, potem lahko rečem, da antidepresive dobivajo vsi ali pa vsaj zelo velika večina ostarelih. Depresivna počutja so pridružen del različnih diagnoz, pasivnost, pretirana zaspanost, pomanjkanje motivacije pa so tudi poledice jemanja drugih psihiatričnih zdravil,« je pojasnila gospa Cik.
Anksioznost in depresija sta lahko razlog za demenco. V članku želimo razdelati, kako močan vpliv imata ti dve motnji na nastanek demence in, kakšen pomen imajo antidepresivi pri zdravljenju anksioznosti ter depresije.
KAJ SO ANTIDEPRESIVI IN NJIHOVA UPORABA
Članek navaja, da so antidepresivi osrednji del postopka zdravljenja zmerne ali hude depresije, ki temelji na smernicah NHS (National Health Service) in NICE (National Institute for Health and Care Excellence). Farmakološko zdravljenje z antidepresivi lahko razdelimo na dve fazi: začetno/akutno fazo (6–12 tednov) in nadaljevalno fazo (4–9 mesecev). Članek navaja, da so antidepresivi uspešni tudi pri zdravljenju anksioznosti in komorbidne anksioznostne-depresije.
Raziskava navaja, da povišano predpisovanje antidepresivov starejšim osebam v današnjem času, ne izvira samo iz povečanega zdravljenja depresije, ampak tudi iz razširjene uporabe antidepresivov za zdravljenje povezanih motenj, zlasti anksioznih motenj. Takšno povečanje verjetno predstavlja prizadevanje za izboljšanje zdravljenja razpoloženjskih in s tem povezanih anksioznih motenj pri starejših bolnikih. Te ugotovitve kažejo, da so se prizadevanja za izboljšanje zdravja z uporabo zdravil z dokazano učinkovitostjo, kot so antidepresivi, izkazala za uspešna.
Poznamo več vrst antidepresivov:
DEPRESIJA IN DEMENCA
Številne študije so potrdile prisotnost motenj spomina pri bolnikih z depresijo. V študiji so uporabili številne računalniške teste za preučevanje vizualne pozornosti, spomina in učenja pri starejših bolnikih z depresijo. Okvara je bila ugotovljena pri približno 70 % bolnikov z depresijo in je bila opažena zlasti v spominu ter pri merjenju odzivnosti na dražljaje. Bolniki z depresijo so pokazali enako stopnjo okvare kratkoročnega spomina, kot bolniki z zgodnjo demenco Alzheimerjevega tipa.
Po zdravljenju depresije, so bili bolniki ponovno testirani. Čeprav je bilo opaženo izboljšanje, rezultati testov niso dosegli enake ravni, kot testna skupina, ki ni trpela za depresijo. Približno 35% bolnikov pa je še naprej kazalo okvaro spomina. Razlog za tako močno okvaro, je lahko možnost zmanjšanja hipokampusa zaradi depresije. Hipokampus ima namreč ključno vlogo pri pretvarjanju kratkoročnega spomina v dolgoročni spomin, to počne z organiziranjem, shranjevanjem in pridobivanjem spominov v možganih.
Članek navaja, da je depresija pri demenci drugačna bolezen kot depresija pri ljudeh z normalno kognitivno sposobnostjo, zato antidepresivi ne delujejo tako dobro pri posameznikih z demenco. Študija navaja, da kognitivne motnje zaradi demence zmanjšajo učinkovitost nekaterih SSRI. V študiji so ugotovili, da so SSRI povezani z majhnim negativnim vplivom na kognitivno delovanje, vendar je njihov klinični pomen negotov.
ANKSIOZNOST IN DEMENCA
Članek navaja, da lahko stres povzroči različne posledice v delovanju možganov. Te segajo od blagih motenj elastičnosti možganov, katerih posledica sta kognitivna in čustvena disfunkcija, do poškodbe živčevja, ki jo spremljajo večje nevroanatomske spremembe. Kako se posamezniki odzovejo na stresorje v njihovem vsakdanjem življenju, je odvisno od različnih faktorjev, npr. genetski dejavniki, zgodnje življenjske izkušnje, prejšnje epizode stresa, starost itd. Pri Alzheimerjevi bolezni in vaskularni demenci patofiziološki procesi napadejo hipokamus, ki je zaradi stresa lahko bolj ranljiv in posledično lažje podvržen depresiji.
Študija navaja, da je anksioznost pogosta pri bolnikih z demenco. Opredelitev anksioznosti pri posameznikih z demenco je zapletena zaradi prekrivanja med simptomi anksioznosti, depresije in demence. Za oceno anksioznosti v tej populaciji je na voljo več instrumentov, vključno s splošnimi nevropsihiatričnimi instrumenti in dvema lestvicama, zasnovanima posebej za ta namen. Ti instrumenti so zanesljivi, vendar njihova veljavnost ni bila dovolj preučena in lahko slabo razlikujejo med anksioznostjo ter depresijo. Anksioznost je lahko višja pri vaskularni demenci kot pri Alzheimerjevi bolezni in se zmanjša v poznih fazah demence. Povezana je s slabo kakovostjo življenja in vedenjskimi motnjami.
POMEN PRAVOČASNEGA ZDRAVLJENJA ANKSIOZNOSTI IN DEPRESIJE
V študiji so dokazali, da nepredvidljiv kronični blag stres pri miših ne le zmanjša nastanek novih nevronov, ampak tudi oslabi razmerje med hipokampusom in glavnim sistemom za odziv na stres. Če enako velja pri ljudeh, to pomeni, da posamezniki hitreje postanejo anksiozni in težje nadzorujejo stres. Če je hipokampus oslabljen, so posamezniki bolj nagnjeni k depresiji, saj je nastajanje novih nevronov oteženo, so ugotovili v študiji. Posamezniki pa imajo lahko tudi gensko manjši hipokampus in so posledično še bolj nagnjeni k anksioznim in depresivnim motnjam. Takojšnje prepoznavanje in zdravljenje depresije je pomembno, da ne pride do težav pri delovanju hipokampusa. Ugotovili so, da se razmerje med hipokampusom in sistemom za odziv na stres lahko popravi z uporabo antidepresiva fluoksetina. Ta pomaga pri ustvarjanju novih nevronov, ki olajšajo integracijo hormona stresa.
V študiji so dokazali tudi, da med kroničnim stresom ali depresijo izboljšanje nastajanja novih nevronov, omogoči disfunkcionalnemu hipokampusu, da obnovi svoj nadzor nad sistemom za odziv na stres in s tem prične okrevati. To je ključnega pomena za preprečevanje demence, saj hipokampus igra ključno vlogo pri ohranjanju, nastajanju in shranjevanju spomina, zato mora biti zdrav.
