»Pomembno je opozoriti na neenakosti, ki vztrajajo, na manj plačano žensko delo, na vse sorte krivic, ki še vedno vztrajajo v družbi.«
»Do emancipacije žensk ali katerekoli družbene skupine ne moremo priti, dokler obstaja delavsko izkoriščanje in izkoriščanje delavcev v kapitalističnemu načinu produkcije.«
»Kljub temu, da neenakopravnost žensk v zahodnih kulturah ni več tako očitna, še vedno jasno vidimo, da so feminizirani poklici manj plačani«
Tako udeleženke in udeleženci protesta ob mednarodnem dnevu delovnih žensk, ki ga od leta 2017 zdaj že tradicionalno organizira Študentsko društvo Iskra, naštevajo razloge, zakaj so se protesta udeležili. Protest pod geslom »Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice« je v sončni Kongresni trg privabil okoli 600 udeleženk in udeležencev. Protest, ki se je od lepega in prijetno toplega popoldneva raztegnil vse tja do sončnega zahoda, je potekal brez incidentov.
Po uvodnem govoru študentke socialnega dela Ive Mandarić, ki je izpostavila problematiko neplačanih praks in feminizirano naravo socialnega dela, in govora študentke Lise Kolos, ki je izpostavila pomembnost mednarodnega povezovanja feminističnih in antiimperialističnih vsebin ter kolektivov, je sledil nastop feminističnega pevskega zbora Z’borke.
Uvodnem delu je sledil premik protestnic proti Miklošičevem parku. Zavzetje Slovenske ulice, ki je začasno ustavil mestni avtobusni promet, je pospremilo glasno skandiranje množice. Slogani, kot so »Od Murske do Sežane proletarka naj vstane!«, »Naša skrb, vaši profiti«, »Kuhamo, pospravljamo – patriarhat odpravljamo!«, so odzvanjali v ušeših naključnih mimoidočih in turistov, ki so se v tistem času zatekli v centru mesta.
Ob zvočni stimulaciji, naj se protestu pridružijo, je hkrati mimoidoče nagovarjala tudi slikovna vsebina. Transparentni, kot so »Delavkam oblast«, »Patriarhat ubija«, »Srečen 8. Marx«, »Vse smo feministke«, »Odmor je odpor«, »Feminizem ni grda beseda«, so Ljubljančane le dodatno nagovarjale, naj se protestni povorki pridružijo. Številni so to tudi storili.
Na protestu so udeleženke izpostavile potrebo po boljšem plačilu in izboljšanju delovnih pogojev v feminiziranih poklicih ter zahtevale podružbljanje in samoupravljanje sistema javnih storitev. Prav tako so zahtevali vzpostavitev trajnega sistemskega vira financiranja za domove za starejše in okrepitev sistema javnih vrtcev ter znižanje plačila in povečanje njihove dostopnosti.
»Kljub formalni enakopravnosti, ženske v družbi še vedno nismo enake, še vedno več delamo kot moški. Opravljamo reproduktivno delo doma, torej kuhamo, pomivamo, pospravljamo, vzgajamo otroke, negujemo stare starše, hkrati pa smo sistemsko potisnjene predvsem v feminizirane poklice, torej v skrbstvo, šolstvo, zdravstvo, nego in druge.« Tako potrebo po protestu na mednarodni dan žensk opiše Maša Cvetežar, ena od organizatork protesta.
Osrednja tema letošnjega protesta so bili feminizirani poklici. To so tisti poklici, v katerih je delež zaposlenih žensk bistveno večji od deleža moških. Panoge oz. sektorji, v katerih so večinoma zaposlene ženske, so vzgoja in varstvo otrok, zdravstvena oskrba in nega, skrb za starejše, živilsko-predelovalna in tekstilna industrija, maloprodaja, kuhanje in čiščenje, naštevajo v ŠD Iskra. Te poklici so bistveno nižje plačani, kot bi morali biti, saj zagotavljajo sam obstoj in reprodukcijo družbe, v kateri živimo, so prepričani v študentskem društvu.
Po popisu prebivalstva leta 2021 je denimo v poklicih za storitve in prodajalcev bilo zaposlenih za 30 tisoč več žensk kot moških, sicer slabih 75 tisoč. V kategoriji najbolje plačanih poklicev – menadžerji, visoki uradniki in zakonodajalci – je situacija ravno obrnjena. V tem sektorju je zaposlenih skoraj dvakrat toliko moških kot je žensk, in sicer slabih 25 tisoč.
Kljub grozni statistiki, ki priča o še vedno zelo vidni neenakosti med spoloma, je situacija vsaj na prvi pogled v državnem vrhu drugačna. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je prva ženska na tem položaju, prav tako je trenutna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Toda po mnenju protestnice Jere Hočevar to ni dovolj:»Ženske, ki se znajdejo na visokih položajih, se obnašajo kot moški in prevzamejo kvalitete, ki jih cenijo moški. Naša draga predsednica, na primer, je zelo “moška” ženska. To, da pride ženska na tak položaj in potem javno zavrne feminizem, je porazno.«
Oktobra 2023 je po Shodu za življenje predsednica republike razrešila aktivistko Saro Štiglic, takratno članico Mladinskega posvetovalnega odbora. Razrešila jo je zaradi odstranjevanja slovenskih zastavic, ki so predstavljale umorjene nerojene abortirane otroke na klerikalnem Pohodu za življenje. Pozivi za prepoved splava, ki je v Sloveniji z ustavo zagotovljena novica, so tako že v svoji osnovi nedemokratični in seksistični, je prepričana Hočevar.
Mednarodni dan delovnih žensk so prvič praznovali leta 1913 v Avstriji, Švici, Danski in Nemčiji. Takrat so ga praznovali še 19. marca, na predlog nemške socialistke Clare Zetkin, ki je pobudo za ženski praznik podala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Danes mednarodni dan žensk praznujemo 8. marca, ker so se na ta dan leta 1917 začeli protesti žensk v Sankt Peterburgu v okviru februarske revolucije, ki je ustvarila pogoje za kasnejšo, bolj znano, oktobrsko revolucijo istega leta.
Feminizem je tako v svoji osnovi socialističen in vezan na razredno vprašanje, je prepričana Cvetežar. Tukaj ne gre samo za neko žensko identiteto, ampak gre za naš konkreten razredni položaj, ki nas tlači od rojstva do smrti, dodaja. V zadnjih nekaj desetletjih, še posebej od osamosvojitve dalje, se je originalni pomen feminizma porazgubil. Pozabljamo, tako Cvetežar, da so ravno socialistke bile tiste, ki so pri nas dosegle volilno pravico žensk in uzakonjenje splava.
Pravica do prostega odločanja ženske o rojstvu otrok je zapisan v 55. členu slovenske ustave. Člen je zelo podoben tistemu iz zadnje sprejete ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije leta 1974, ko je Jugoslavija postala druga svetovna država, ki je pravico do splava zapisala v vrhovno državno listino.
Na protestu so se organizatorke distancirale od t.i. liberalnega femizma, ki je po razpadu skupne države prevzel osrednjo vlogo ženskega boja. Oglasi, kot so posebni popusti na ženske izdelke v Zari ravno osmega marca, simbolizirajo ta prevzem in ponovno uvedbo razredne delitve znotraj ženskega gibanja. Ravno zaradi tega obstaja nujnost, da ob osmem marcu protestiramo in feminizmu vrnemo njegov originalni pomen, odločno zatrdi Cvetežar. »Širimo duh originalnega feminizma ravno zato, ker se borimo za pravice delovnih žensk, ne pa za katerekoli ženske«, še bolj jasno opredeli Cvetežar.
Protest se je po zavzetju Slovenske ulice premaknil proti Miklošičevem parku. Tam je zbrane nagovorila Petra Koritnik, vzgojiteljica in sindikalistka, ki je izpostavila prenizko plačano delo vzgojiteljev in stereotipe, s katerimi se delavke v tem sektorju soočajo; poudarila je slabe delovne pogoje, podcenjenost poklica v širši družbi in kadrovsko stisko, ki vzgojiteljski sektor že dlje časa tlači.
Njenem govoru je sledil zadnji na današnjem shodu, in sicer govor socialne delavke Katarine Ficko Mauch, ki je izpostavila ustaljeno patriarhalno in nedemokratično kulturo v vodenju centrov za socialno delo, domov za stare, socialnovarstvenih zavodov za odrasle in otroke z oviranostjo ter druge. Ta patriarhalna kultura ženskam, ki predstavljajo večino delovne sile v sektorju socialnega dela, sporoča, da so drugorazredne državljanke. Taka kultura in mentaliteta ženskam, zaposlenimim v tej panogi, sporoča: »Da nas ni treba pošteno plačati. Da ne rabimo dopusta. Da je vsaka želja po počitku znak lenobe. Da je vsaka želja po napredovanju sebična, samopromotorska, antidružinska akcija,« je prepričana Ficko Mauch.
Kljub temu, da ženske v feminiziranih poklicih, kot je socialno delo, predstavljajo večino delovne sile, vodstvene pozicije še vedno neproporcionalno in večinsko zasedajo moški. Neenakomerno zaposlovanje moških na vodilne funkcije pa ni problem zgolj v feminiziranih sektorjih, temveč tudi v visokem šolstvu. Kot opiše Nataša Rogelja Caf, znanstvenica in doktorica antropologije, je v času njenega študija v njenem letniku bilo 90 odstotkov žensk in 10 odstotkov moških. »Vsi ti moški z izjemo enega so sedaj zaposleni na fakulteti. Res niso bili tako izjemni ali toliko boljši od mojih sošolk,« kritično izpostavlja.
Zadnjem protestniškem govoru je sledil nastop antifašističnega pevskega zbora Kombinatke, ki so protestnicam dali zagon do zadnjega premika do Prešernovega trga. Tam so protestniki in protestnice še zadnjič napeli glasilke in iz petnih žil skandirali svoje slogane. Protest je zaključil trio glasbene skupine Ingver in gverilke, ki so v svojem značilnem ljudskem stilu zapele svojo najbolj znano pesem, Sestra.
Kljub splošnemu prepričanju v javnosti, da so ženske enakopravne, in dejstvu, da na papirju oz. v teoriji dejansko so, je situacija v praksi bistveno drugačna. Podatki Statističnega urada RS iz oktobra 2023 tako kažejo, da je plača žensk z osnovnošolsko izobrazbo ali manj v zasebnem sektorju za 10,2 odstotka nižja od moške, pri visokošolski izobrazbi pa ta razlika skoči na slabih 16 odstotkov. V javnem sektorju je situacija ravno obratna, kjer je razlika pri osnovnošolski izobrazbi kar 21,3-odstotna, pri visokošolski pa dobrih 16 odstotkov. Skupaj ženske tako letno v povprečju zaslužijo 4,5 odstotka manj kot moški.
Protesta ob dnevu žensk so se pridružili tudi številni moški. Nejc Praznik, študent arhitekture, ki je na protestu opravljal vlogo tonskega tehnika, tako izpostavlja pomen protesta ne samo za ženske, ampak tudi za moške, saj je po njegovem cilj protesta ravno to, da kolektivno stopimo skupaj z namenom, da ne bi trpeli. Režiser Bor Ravbar izpostavlja problematiko praznovanja osmega marca in tradicijo, da se ob tej priložnosti ženskam poklanja rože. »Ta akt samo poglablja patriarhalne vzorce, ki jih v družbi imamo. Rožice si dajajmo na valentinovo,« dodaja Ravbar in apelira, da se vsi skupaj moramo zavedati, da oba spola pripomoreta k patriarhatu in da se tudi moški morajo nujno izobraževati na tem področju.
Petar Petkovski, Dan Caf
