Dobila sva se v majhni garaži v bližini ulice Cesta na Brdo. Z garaže v okolici Viča na ves glas odmeva filmska glasba Foresta Gump-a. S svojimi relativno dolgimi sivimi lasmi in v črni majici svoje priljubljene glasbene skupine me navdušeno pozdravi nekdo, katerega so mediji naslovili glasbena enciklopedija na dveh nogah.  Doma ima kolekcijo 6.000-ih cd-jev. Pri njemu najdemo soul, improvizacijski jazz, klasiko, pop, ragtime, dixieland. Matej Gerželj, ki se od leta 2004 ukvarja s prodajo plošč in cd-jev me navdušeno pozdravi in me predstavi še dvema kolegoma, ki sproščeno stojita pred Matejevo garažo oziroma trenutnim skladiščem, kot ga sam poimenuje. Povabi me v majhno mrzlo temno sobo, v kateri so na stropu pritrjene majhne lučke. «Za vzdušje bo, ne vem, kako dolgo bodo sicer zdržale.« V majhni garaži, v kateri se lahko zavrtiš le okoli svoje osi, skriva na stotine plošč, ki jih je včasih hranil v svoji ploščarni Jazz & Blues ploščarna!. «To je zdaj zaenkrat skladišče. Ob vse se lahko spotakneš. Ti lahko ponudim kavo, kokakolo, pivo, viski…?« V ozadju pa se na cd predvajalniku še vedno vrti filmska glasba priljubljenega filma. Sam se ne opredeljuje glede glasbenega stila in preprosto živi glasbo. Kot otrok je na Radiu Slovenija poslušal četrtkov večer, kjer so predvajali narodno-zabavno glasbo. »Oče mi je dal mali tranzistor, na katerem sem poslušal glasbo. Kasneje sem šel v glasbeno šolo v želji, da bi igral harmoniko.« Na začetku je hodil samo na glasbeno teorijo, v tretjem razredu pa je dobil majhno harmoniko, na katero je kasneje igral tudi kompleksnejše pesmi. Leta 1978 je napisal svojo prvo glasbo, ki so jo tudi posneli. Zraven trgovine ima tudi svojo založbo.

V svojih mladostniških letih je prodajal revijo Mladina v Celju, postal računalniški operater, študiral angleščino in potoval po svetu. «Dali smo si duška, ameriška scena, papirnata vrečka in noter steklenica viskija.« Njegov prijatelj je imel ploščarno Vinyl Mania, znanec pa distribucijo Stratera records. Leta 2004 je šel na svoje in ni mu bilo lahko. Na sredini pogovora se ustavi, ker ga zmoti pesem. »Creedence Clearwater Revival. Rastel sem s tem. Dotaknila so se me sedemdeseta  in  osemdeseta. Janis Joplin, Led Zeppelin. Težko se odrečem temu in še danes te pesmi zmotijo mojo pozornost ter me nekam odpeljejo.« Vinyl Mania se je čez čas zaprla. Pokaže na velike črne okvirje, ki jih uspe skladiščiti v majhnem prostoru. »Prijatelju sem na obroke odkupil velike črne okvirje, v katerih je shranjenih ogromno cd-jev.« Prvo malo večjo trgovino je imel v centru za Vodnikovim hramom, v kateri je vztrajal tri mesece. »V dveh tednih nisem imel ene stranke. Tam bi poginil. Poleti sem užival na festivalih, avgusta pa sem dobil prostor na ulici Trubarjeva 40.«Tam je bil kar šest let.

Svojo trgovino Jazz&Blues Ploščarna! je Matej moral zaradi bolezni zapreti. Po 16-mesečni bolniški je ostal brez ploščarne, pa vendar je našel rešitev, kako nadaljevati s svojo strastjo. Zdaj bo plošče in cd-je prodajal prek spleta. Kupci pa jih bodo lahko prevzeli v garaži na Jamovi ulici, ki jo prenavlja prav v ta namen. Ponovno ga na predvajalniku zmoti pevec Bob Dylan, ki ga posluša že 50 let. »Od decembra 2021 nisem delal in sem zamudil, kaj je trenutno na trgu aktualno. Tudi cene plošč so se dvignile.» Na Trubarjevi so ga obiskovali predvsem turisti, katerim je prodal veliko plošč. Ko ga vprašam, kaj je njegova skrivna sestavina, da ohranja voljo in strast do tega kar počne, odgovori: »Predvsem moreš to imeti rad, če bi delal to zaradi denarja, tega ne bi nikoli počel. Delati moraš s predanostjo, zanosom in ljubeznijo. Ne gre za plošče, ampak za  glasbo. Telefon pa ni glasba. Ker je drugačen medij, drugače zveni glasba,« je mnenja Matej.

Alja Kramar, glasbena urednica na Radiu Slovenija pove, da je razlika v glasbi, ki jo poslušamo preko vinilnih plošč ali preko slušalk v analognem in digitalnem zvoku. Zapis na vinilnih ploščah je analogen, kot so zvoki okoli nas, medtem ko so ostali mediji digitalni, kar pomeni, da je zvok veliko bolj prilagojen, obdelan. Digitalni formati so seveda olajšali dostop do glasbe, saj lahko zdaj praktično zelo hitro najdeš in poslušaš glasbo, ki nastaja na drugem koncu sveta, kar je dobro. Pomembno pa je, da uporabniki vseeno znajo prepoznati kvaliteto. Namreč v času konzumiranja glasbe na spletnih straneh in pretočnih napravah, ki nam omogočajo takojšnjo in neomejeno predvajanje glasbe, je zbranega poslušanja in uživanja v glasbi manj, saj nam pogosto služi kot zvočna kulisa.

Ko se je Matej začel ukvarjati s prodajo cd-jev in plošč, je bilo v Slovenji veliko ploščarn. »Bilo jih je približno 150. Na Vrhniki, Kopru, Izoli, Piranu, Mariboru. Samo v Mariboru jih je bilo enih deset. Moja osnovna dejavnost je distribucija, zdaj nimam nikomur za distribuirati plošč, saj nikogar ne zanima kar jaz prodajam.« Prilagodil se bo trgu, kot se je vedno. Mlade zanimajo plošče in to ga veseli.

Ljubljana ponuja zanimiv nabor ploščarn in s tem zagotavlja, da strastni zbiratelji vinilnih plošč lahko ohranjajo pristen stik z glasbo v fizični obliki. Tudi Alja Kramar meni, da so vinilne plošče še danes aktualne prav zaradi njihove narave. »Za vinilno ploščo je potrebno imeti čas, saj je ne moreš poslušati povsod, moraš se ji posvetiti. Potreben je gramofon, prijetno okolje, zanjo je potrebno skrbeti, jo čistiti in negovati. Prav tako je pomembno skrbeti za iglo, da ne uničuje plošče. Poslušanje vinilne plošče je kot kakšen ritual. Po navadi so tudi zelo zanimivi ovitki, izvirni in pomenski.«

Zvone Tomac, nekdanji glasbeni urednik na prvem programu Radia Slovenije, je pred časom povedal, da je digitalizacija spremenila delo na radijskih postajah, saj so se vinilke »upokojile«, digitalni formati pa so olajšali izbiranje in predvajanje glasbe. Pa vendar ima format gramofonske plošče poseben čar, saj od poslušalca zahteva drugačen način poslušanja glasbe in mu obenem s tišino omogoča miselni prehod iz ene skladbe v drugo.

Ploščarne je tako moč najti na bolj obljudenih mestih ali v nekoliko bolj skritih ulicah. Zraven že omenjene Jazz & Blues Ploščarne! sem na ljubljanskih ulicah zasledila tudi RecordsSlo, VOM v gledališki pasaži, Spin Vinyl, Pulse, Rockerija, ki ponuja majhne 7-inčne plošče, Big nose, ki med drugim prodaja tudi obleke iz druge roke. Pot me je zanesla tudi na drugi konec Ljubljane, kjer sem spoznala Izaka Kermca. Izak je nekdanji študent Filozofske fakultete v Ljubljani, ki dela v ljubljanski ploščarni Spin Vinyl in pove, da je na trgu ploščarn zmeraj prostor za izboljšanje. »Mi smo rock’n’roll ploščarna, zato prevladuje takšna glasba. Največ je zanimanja za klasičen rock. Led Zeppelin so eni izmed najbolj prodajanih izvajalcev, konkurirajo jim lahko še Floydi, kakšen Clapton in pa Beatli, takrat, ko jih imajo na zalogi.«

Ploščarna Spin Vinyl na Gallusovem nabrežju stremi k temu, da poleg klasike ponuja tudi žanre alternativnih izvajalcev, kot so punk, metal in tudi nekaj lokalne glasbe. »Težavo imamo z jugo rockom, saj se ga ne tiska več, če pa se ga natisne, je to neka posebna izdaja z omejeno naklado in se zelo hitro proda. Občasno dobimo kakšno rabljeno zadevo, ki se, če je dobro ohranjena, proda še isti dan ali pa v parih dneh,« razloži. Ploščarna se trudi vzdrževati zanimivo ponudbo gramofonskih  plošč, da lahko zbiratelji v trgovini najdejo neko obskurno ploščo, ki je sicer ne bi dobili nikjer drugod v Sloveniji.

Ali se bo glasba na gramofonskih ploščah, ki je bila najbolj priljubljena v 20. stoletju, ohranjala, je vprašanje, na katerega tudi najbolj strastni zbiratelji vinilnih plošč težko odgovorijo. Tudi sama sem se po poti raziskovanja ploščarn po Ljubljani spraševala enako in prišla do zaključka, da bo v določenem oziru ostala vedno ali pa vsaj še zelo dolgo časa. Trendi se zelo hitro spreminjajo in v zadnjih desetih letih so prodajalci priča izrednemu porastu poslušanja glasbe na vinilkah. Vsekakor so veseli, da se vedno več mladih zanima za tovrstno poslušanje glasbe. Navkljub digitalizaciji in vse hitrejši produkciji glasbe se bodo vedno našli tisti, ki iščejo otipljivost glasbe in kupujejo glasbo v fizični obliki, pa naj bodo to avdiofili ali pa strastni zbiratelji tovrstnega formata glasbenega zapisa.

Prejšnji članekPriprava informativne oddaje o kulturi in umetnosti- Kultura (RTV Slovenija)
Naslednji članekV cvetočih kraljevih vrtovih