Nenaklonjenost občine do športa

Novo mesto je v zadnjih letih zamudilo številne priložnosti na področju športnih naložb v infrastrukturo. Novomeščani se lahko po uspešnosti v športu primerjajo z drugimi klubi iz večjih mest, kljub nizki proračunski nenaklonjenosti občine do športa in slabimi odločitvami pri športni infrastrukturi.

Novo mesto ima le 22.415 prebivalcev, a se kljub majhni številki lahko primerja na področju športa z Ljubljano, saj večina novomeških športnih ekip igra v prvih ligah. Uspehe beležijo košarkarji, ki so državni prvaki tako v članski kot mlajših kategorijah, odbojkarji, rokometaši, naslove državnih prvakov osvajajo tudi atleti, telovadci in kolesarji. Novomeščani beležijo toliko uspehov, čeprav imajo športniki zelo slabe pogoje za vadbo. Po deležu proračuna, ki ga namenja športu, je novomeška občina na zadnjem mestu med mestnimi občinami. Ostali klubi v drugih občinah dobivajo tudi po desetkrat več denarja. Športna društva so vse bolj zaskrbljena, saj zadnja leta dobivajo vse manj sredstev od občine. Za najemnino odštejejo več kot jim občina nameni denarja. Posledica tega je, da se društva zatekajo k vadninami, ki so tako visoke, da si jih mnogi ne morejo privoščiti. Slavko Malnar, predstavnik atletskega kluba Novo mesto pa k temu dodaja, da sofinanciranje klubov v Novem mestu ne zadošča niti za plačilo najemnine za občinske objekte, posledica tega je, da morajo denar dobiti drugje, da plačajo občini. Tako uspešnost novomeškega športa temelji na pomoči pokroviteljev predvsem farmacevtskega giganta Krke in Adrie, ki pa imajo zaradi krize na razpolago manj denarja. Na skupščini Športne zveze, ki je potekala nedavno, je predsedstvo novomeške športne zveze sprejelo nekaj sklepov, med drugimi tudi zahtevo, da naj občina klubom natanko pojasni sistem točkovanja pri delitvi denarja in naj uredijo sistem plačevanja športnih objektov. Zagnanost in strast do športa v Novem mestu obstaja vendar za šport je ključna infrastruktura.

KJE  OZ. KDAJ BO BAZEN?

Gradnja bazena ima precej dolgo zgodovino. Pred vsakimi volitvami so dosedanji kandidati obljubljali v svojih predvolilnih programih bazen, vendar zakaj ga še ni, nihče ne ve. Najprej je bil predviden ob športni dvorani Leona Štuklja. Niso pa se ukvarjali samo s problemom, kje bo bil, ampak tudi koliko naj bo bazen sploh dolg. Ali 25m li le 20m. Na oblast so prišli novi ljudje in določili, da bo bazen stal pod atletskim stadionom ob reki Krki. A je spet prevladal drugi interes-kapitalizem. Tako danes tam stoji trgovski center Tuš. Naslednja lokacija je bil pod vzhodno tribuno novomeškega stadiona, a so tudi ti načrti padli v vodo, saj vzhodne tribune Novomeščani še niso videli. Gradnja bazena ostaja pod velikim vprašajem vsaj do naslednjih volite, kjer bodo kandidati obljubljali svoje rešitve.

 

VELODROM ŠE VEDNO SAMEVA

 

Velodrom v Češči vasi je ena žalostnih zgodb športnih objektov, saj je leta sameval in obenem tudi propadal. Ogrodje tribun in dveh velikih reflektorjev gre lahko za staro železo, leseni deli iz tropskega lesa Doussie-Afzelia iz centralne Afrike na ovalni pisti pa za kurjavo. Šele zadnje čase ga z različnimi dejavnostmi  poskušajo obuditi kolesarji Adrie Mobil, ki so poskrbeli za nekatera manjša dela, med drugimi je bila prebarvana lesena konstrukcija. Bogdan Fink, direktor kolesarskega kluba Adrie Mobil pravi: ˝Tako, kot je stadion za nogomet, skakalnica za skoke, tudi mi potrebujemo velodrom, ki bi ga  maksimalno izkoristili. Zagotovo bi vzgojili še kakšnega svetovnega prvaka, kot smo Janija Brajkoviča. Vožnja na dirkališču s kolesi brez prestav in brez zavor z obveznim tekom je osnova kolesarke tehnike. Predvsem Avstralci so s kolesarsko šolo na dirkališču tako visoko v svetovnem vrhu prav zaradi tega tudi na cesti.  S prenovo lahko postane večnamenski športni objekt za kolesarstvo, atletiko, boks, tenis in športe z žogo, z njegovo nadgradnjo oziroma dokončanjem pa bo pridobilo tudi tukajšnje gospodarstvo˝. Primer je bil dolgo v slepi ulici številnih vpletenih ljudi, tudi tragičnih, saj so objekt zgradili na nikoli plačan up. Objekt je po dolgih letih dobila v last mestna občina Novo mesto, saj naj bi bila s tem lažja pot do kandidatur na javnih državnih razpisih, da objekt dobi pravo funkcionalno vrednost. V načrtu razvojne smernice 2010-2020 je navedeno, da naj bi bil projekt velodrom dokončan leta 2012, a žal ni tako. Težava naj bi bila pridobitev sredstev, saj naj bi za obnovitev potrebovali 12 milijonov evrov in zgolj z denarjem mestne občine to ni mogoče. Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport je Mestni občini Novo mesto na razpisu za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športnih objektov za leto 2017 in 2018 namenila 448 tisoč evrov. S tem denarjem naj bi uredili konstrukcijo za pokritje  in atletske steze na velodromu v Češči vasi. Prav tako so bili uspešni na razpisu Fundacije za šport in pridobili 67.123 evrov.

Projekt posodobitve velodroma je razdeljen na tri faze, in sicer izgradnja podkonstrukcije za pokritje in atletske steze ter pokritje objekta. Občina pa je nedavno podpisala pogodbo s podjetjem Malkom, ki naj bi že to pomlad zgradilo oporne stebre za streho in opravilo inštalacijska dela. V načrtu imajo tudi montažo štiristezne atletske steze ter šeststezna proga za tek na 60m ter skakališče. Vendar je potreben dodaten vir pri financiranju zato pomoč še iščejo.

Novo mesto je v zadnjih letih zamudilo številne priložnosti, predvsem na področju naložb v infrastrukturo. Slabo vodenje naložb, spreminjanje prednostnih nalog, slab dialog z državo je razlog, da je šlo več milijonov evrov v nič brez samega zgrajenega objekta na področju športa. Spomnimo se, da je bil eden največjih projektov izgradnja športne dvorane Portoval za soorganizacijo evropskega svetovnega prvenstva v košarki leta 2013. S tem bi Novomeščani končno dobili novo večnamensko športno dvorano in z njo gostili zgodovinski športni dogodek. Tako za zdaj ostajata samo dvorana Marof in dvorana Leona Štuklja, ki gre za šolsko telovadnico, katero večinsko koristijo dijaki Šolskega centra Novo mesto. Pojavlja se problem prezasedenosti obeh dvoran, predvsem za nogometaše, ki v zimskih časih ne morejo izvajati treningov.

RAZVOJNE SMERNICE ZA OBDOBJE 2011 – 2020

Mestna občina Novo mesto se bo v prihodnosti na področju športne infrastrukture osredotočila predvsem na zagotavljanje primernih vadbenih površin in ne na velika tekmovanja. V načrtu je dodatna dvorana poleg Marofa, ki bo namenjena predvsem za košarkaše in odbojkarske tekme. Tudi projekt za izgradnjo atletskih metališč je splaval po vodi, saj se je izkazal za prevelik zalogaj. Končno pa bo na svoj račun prišla tudi novomeška gimnazija, ki bo dobila novo telovadnico z dvema vadbenima površinama. Na listi pa ostajajo še najpomembnejši projekti izgradnja bazena in obnova velodroma. Kaj in kako bodo napredovali,  pa bomo videli že prihodnje leto.

 

 

 

 

Prejšnji članek»Danes to sploh ne bi smelo več biti vprašanje!«
Naslednji članekPODCAST: Zadnji žvižg FDV-ja