“Potem ko so se korona ukrepi prenehali, sem začela hoditi v second hand trgovine. Pri njej sem opazila, da so lahko rabljene obleke še v zelo dobrem stanju in dobro vplivajo na moj stil. Nehala sem sledit trendom in se oblečem v to, kar mi je všeč. Moje najljubše trgovine so Humana na Stritarjevi ulici in Vintage by textile house na Zmajskem mostu. Potem je pa sta tudi ful dobra Gvant v BTCju in Moja nova omara, ki je online,” tako je slovenska vplivnica Katarina Zuccato razložila svojo “thrift1arsko pot”.
OD TRAJNOSTI DO TRENDA
Pred desetimi leti so nakupovalci rabljenih oblačil še skrivali iz kje so prišli njihovi “novi” kosi, danes pa s pomočjo družbenih medijev vplivneži promovirajo trajnostno modo “second hand” in “vintage” trgovin. Nov trend nakupovanja rabljenih oblačil se je razširil po družbenih medijih, na katerih vplivneži delijo kaj so našli v takih trgovinah. Razlogi za tako nakupovanje so različni. Nekateri bi izpostavili ekonomsko dostopne cene, drugi bi poudarili, da je ta način potrošnje prijazen za okolje.
Tudi Katarina Zuccato, slovenska vplivnica znana po svoji “odštekani” garderobi, zagovarja zavestno nakupovanje, ki v ospredje postavlja prihodnost našega planeta. Izpostavila je, da dokler nakupovanje rabljenih oblačil ni postalo popularno, se je v javni zavesti uveljavljalo prepričanje, da v teh trgovinah nakupujejo le ljudje z omejenimi finančnimi sredstvi. “Sicer ne vem, kako so na to gledale trgovine. Upam, da ni bilo za te prodajalne thriftanje samo nekaj, kar je za socialno ogrožene, ampak za vse, ki razmišljajo ekološko napredno,” je zagovarjala in dodala, da opaža pozitiven razvoj pri družbenem pogledu na trgovine z oblačili iz druge roke.
Raziskava Thredup o navadah potrošnikov poroča o 3-krat hitrejši rasti svetovnega trga rabljenih oblačil od celotnega modne industrije. V letu 2023 se je globalna prodaja omenjenih kosov blaga povečala za 18 procentov na približno 187,5 milijarde evrov, navaja poročilo podjetja GlobalData. V dokumentu so navedli tudi razloge za preprodajo blaga, kot so trajnost, denar in čiščenje omare.
V zadnjih nekaj letih so se preprodajne trgovine za oblačila začele množiti. Danes je v Ljubljani ena na skoraj vsakem vogalu centra.
Iskanje zakladov v rabljenih trgovinah je pridobilo popularnost na družbenih velikanih kot sta Instagram in Tiktok, tako v tujini kot tudi v Sloveniji. Ozaveščanje o prednostih nakupa že rabljenih oblačil je zelo pomembno za obdobje, ko hitra moda doživlja hiter porast. Ta predstavlja korak k zmanjšanju negativnih vplivov, ki jih na okolje in delavce prinaša prekomerna potrošnja novih izdelkov. Na drugi strani, pa povečano povpraševanje pripelje do zvišanja cen blaga. Katarina Zuccato je že v zadnjih dveh letih opazila, da je trgovina Humana umaknila sistem, ki je omogočal postopno zmanjševanje cen oblačil, ko je v trgovino prišla nova kolekcija. Na koncu cikla je en kos stal le tri evre. Način je bil verjetno zasnovan tako, da bi povečal obseg prodaje, vendar je bil zaradi neprofitnosti ukinjen. “Še vedno lahko najdeš ugodne alternative, ki so bolj ugodnejše od nakupovanja novih (oblačil). Textile house še vedno ponuja ogromno popustov ob menjavi kolekcije. Torej, vseeno ponujajo popuste in je cenovno dostopno, ampak se ne da spregledati, da so se cene res dvignile,” je dodala.
V Vintage shopu trgovine Textile house bi za Lacoste pulover morali odšteti 18,20 evrov, v Humani 18 evrov za majico znamke Lacoste, v Relay of youth vintage pa kar več kot 40 evrov. Od vseh trgovin z rabljenimi oblačili, vintage in second hand, so bile cene najbolj dostopne v Textile house Second hand. Tam cene za majice in puloverje nihajo okrog 5 ali 10 evrov. Najbolj prizanesljive cene se pojavljajo v 2nd chance, ki spominja na omaro lika Carrie Bradshaw iz serije Sex and the city. V tej prestižni trgovini se pojavljajo le “high end” znamke kot so Prada, Jimmy Choo in Gucci.
“OD ULIČNE IZMENJAVE DO LUKSUZA”
RAZVOJ THRIFTANJA
Profesorica Petja Zorec, priznana slovenska modna oblikovalka in predavateljica na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, poudarja, da moda že od nekdaj išče alternativne pristope, pri čemer ima ulična moda ključno vlogo. Po njenem mnenju so ljudje, ki si zaradi finančnih omejitev niso mogli privoščiti luksuznih oblačil, iskali inovativne rešitve, kar je vodilo v razvoj kulture ulične mode. Ta se je sprva osredotočala na izmenjavo športnih oblačil, kot so teniske in majice, ter služila kot kritika elitne modne industrije, ki je ostala dostopna zgolj privilegiranim posameznikom.
Podobno poroča tudi članek na platformi Daily Bruin, kjer avtorji poudarjajo, da je bilo nakupovanje rabljenih oblačil zgodovinsko gledano pogosto povezano z nujo, zlasti med posamezniki z nižjimi dohodki. Ta praksa se je sčasoma razvila v široko sprejeto kulturo, zlasti med mlajšimi generacijami, ki jo vidijo kot trajnostno in cenovno dostopno alternativo hitri modi. Hitro modno industrijo zaznamuje hitra proizvodnja poceni oblačil, ki ustvarja okoljske izzive, medtem ko nakupovanje iz druge roke pomaga zmanjšati odpadke in ogljični odtis, povezan z novo proizvodnjo.
Vendar pa, kot poudarja Zorec, predstavlja sodobna “second-hand” moda svojevrsten paradoks. Sprva zasnovana kot dostopna alternativa luksuzni modi, je danes postala del luksuznega segmenta. Specifični kosi, ki jih ni mogoče najti v klasičnih trgovinah, so pridobili simbolno in tržno vrednost. Po njenih besedah se o thriftnanju oziroma nakupovanju rabljenih oblačil v širšem družbenem diskurzu pogovarjamo šele zadnjih deset let, čeprav se je ta praksa v trajnostno naprednejših državah začela razvijati že pred približno dvema desetletjema.
V intervjuju nam je profesorica Petja Zorec obrazložila ključne razlike med second-hand oblačili in vintage oblačili.
S pomočjo strokovnih člankov in znanja, ki smo ga pridobili od sogovorcev, smo za lažjo predstavo oblikovali KLJUČNE RAZLIKE MED VINTAGE IN SECOND-HAND OBLAČILI, ki so prikazane v spodnji tabeli.
VINTAGE OBLAČILA
| Oblačila, izdelana v določenem časovnem obdobju (običajno vsaj 20–30 let stara), ki odražajo modni slog in estetiko tistega časa. |
- VISOKO KAKOVOSTNA– zaradi bolj kakovostne izdelave v preteklosti.
- VIŠJI CENOVNI RAZRED, saj vintage oblačila veljajo za unikatna, redka in pogosto zbirateljska.
- NIŽJA DOSTOPNOST, saj so pogosto na voljo le v specializiranih trgovinah ali pri zbirateljih, manj pogosto v klasičnih trgovinah z oblačili.
- Prispeva k trajnostni modi z ohranjanjem kosov iz preteklosti in zmanjševanjem odpadkov.
SECOND-HAND OBLAČILA
| Oblačila, ki so bila že prej nošena ali v lasti drugih, ne glede na starost ali slog. |
- KAKOVOST JE RAZNOLIKA, lahko gre za kakovostne kose ali preprostejša oblačila.
- Običajno NIŽJI CENOVNI RAZRED, saj gre za množično dostopne kose.
- BOLJŠA DOSTOPNOST, saj so oblačila pogosto dostopna v second-hand trgovinah, na spletnih platformah, v študentskih izmenjevalnicah ipd.
- Podaljšuje življenjsko dobo oblačil in zmanjšuje potrebo po proizvodnji novih.
NAKUPOVANJE Z VESTJO
Nakupovanje rabljenih oblačil ni zgolj trend ali način prihranka denarja, je tudi globoko etična izbira, ki vključuje širok spekter vrednot, od okoljske trajnosti do družbene pravičnosti. V času, ko se modna industrija sooča z vse več kritikami zaradi okoljskih in socialnih posledic, je trifting postal simbol bolj premišljenega potrošništva.
Hitra moda je eden največjih onesnaževalcev na svetu. Po podatkih Programa združenih narodov za okolje (UNEP) modna industrija prispeva približno 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, hkrati pa porabi ogromne količine vode in povzroča neizmerno količino odpadkov. Vsako leto na odlagališčih po vsem svetu konča več milijonov ton tekstila, kar ustvarja trajne okoljske probleme.
Nakup rabljenih oblačil zmanjša potrebo po proizvodnji novih izdelkov, kar pomeni manjšo porabo naravnih virov in manj emisij. Z vsako kupljeno rabljeno majico, jakno ali parom hlač pripomoremo k podaljšanju življenjske dobe oblačil, zmanjšujemo potrebo po hitri modi in preprečujemo nepotrebno kopičenje odpadkov. Na ta način trifting podpira principe krožnega gospodarstva, ki si prizadeva za ponovno uporabo virov namesto njihovega zavržka.
„Iz okoljevarstvenega vidika je dobro, da se zmanjšuje proizvodnja oblek, vendar pa dvomim, da se industrija oblek, zaradi trenda uporabe second-hand oblačil, zaradi tega zmanjšuje“ Blaž Zabel, profesor etike na filozofski fakulteti.
Kako bi morali trgovci z rabljenimi oblačili pristopiti k naraščajočim cenam, da bi ohranili svojo prvotno družbeno funkcijo? Težko bi prodajalce prepričali k spremembi, če je njihov glavni cilj ustvarjanje profita. Kar pa bi lahko naredili, je povečevanje ozaveščanja o tej tematiki in ljudi spodbudili, da bi oblačila, ki bi jih sicer zavrgli, donirali humanitarnim organizacijam.
Ali popularizacija thriftinga nakazuje spremembo v družbenih vrednotah glede potrošnje, ali gre zgolj za kratkoročen trend brez dolgoročnih rešitev? Dokler bomo živeli v kapitalističnem sistemu bo želja bo dobičku vedno vstopila na vsa področja. Če se ljudje odločijo, da jim je iz okoljevarstvenih vidikov pomembno nakupovanje rabljenih oblačil, bo tudi na to področje vstopila filozofija trga, ki bo poskrbel za komercializem in težnjo na dobiček. Menim pa, da je zavedanja o ekoloških vprašanjih, predvsem pri mlajših vedno več.
Poklicali smo na Slovensko karitas, ki je ena od organizacij, kamor lahko vsak odloži oblačila, ki jih ne potrebuje več, v zameno pa jih zastonj vzamejo tisti, ki si novih ne morejo privoščiti. Povedali so nam, da vsako leto prejmejo ogromno rabljenih oblačil, vendar pa se je zaradi povečanja števila trgovin z rabljenimi oblačili, ta številka zmanjšala za približno polovico. Dodali so tudi, da ljudje danes darujejo drugačna oblačila kot včasih. V preteklosti so dobivali veliko novejših oblačil, danes pa prejemajo bolj stara, tudi izpred petdesetih let, zato nekatere tudi zavržejo, saj niso več nosljiva. Menijo, da ljudje novejša oblačila nosijo v second-hand trgovine.
Nesrečne posledice zmanjšanja razpoložljivosti oblačil za socialno ogrožene posameznike lahko tako delno pripišemo naraščajoči priljubljenosti “trenda rabljenih oblačil”. To nas opominja, da ima vsaka pozitivna sprememba lahko tudi neželene učinke. Medtem ko si prizadevamo zaščititi okolje z reciklažo in ponovno uporabo starih oblačil, se soočamo z realnostjo, da lahko cena dobrih namenov privede do pomanjkanja osnovnih dobrin za tiste, ki jih najbolj potrebujejo.
S Humano smo verjetno seznanjeni skoraj vsi, saj so njeni zabojniki za rabljena oblačila že dolgo prisotni v Sloveniji, še preden so se njene trgovine začele širiti kot gobe po dežju. Njihov slogan “People for People” je pri nekaterih morda vzbudil napačno prepričanje, da so oblačila pridobljena iz zabojnikov, brezplačno posredovana ljudem v stiski. Organizacija, rabljena oblačila pridobiva tudi iz različnih zbirnih centrov po Evropi, vendar niso želeli razkriti katerih točno.
ALI THRIFTANJE SPREMINJA MODO?
Thriftanje, ki vključuje nakupovanje v second-hand trgovinah, je v zadnjih letih postalo precej priljubljeno, predvsem zaradi povečanega zavedanja o trajnosti in okoljski odgovornosti. Vendar pa ni nujno, da je ta trend neposredno vplival na ustvarjalne procese vseh oblikovalcev. Medtem ko so nekateri oblikovalci začeli v svoje kolekcije vključevati vintage kose ali pa se osredotočajo na njihovo recikliranje, ni enotnega odgovora na to, ali je thriftanje postalo odločilen dejavnik pri oblikovanju novih modnih smernic. V našem raziskovanju smo se osredotočile ravno na to vprašanje, ‘‘Ali je priljubljenost thriftanja vplivala na modne oblikovalce?”.
Da bi bolje razumeli ta vpliv in ugotovili, ali ta sploh obstaja, smo se pogovarjale z mlado modno oblikovalko Zalo Hrastnik, ki je z nami delila svoje poglede.
Kaj menite o trenutni priljubljenosti thriftanja in njegovem vplivu na modo?
Mislim, da je že nekaj let zelo priljubljeno in se mi zdi, da gre za super stvar. Mnogi bi morda mislili, da gre zgolj za modno muho, vendar upam, da bo ta trend ostal. Sama popolnoma podpiram thriftanje in ta način nakupovanja, saj v teh trgovinah pogosto najdeš res veliko lepih in kakovostnih kosov.
Ali menite, da ta vrsta kupovanja vpliva na nakupne navade potrošnikov, da manj kupujejo kose oblikovalcev?
Ne bi rekla, da vpliva. Oblikovalci še vedno lahko ustvarijo svoj unikaten stil, tudi če se kombinirajo second-hand kosi z novimi oblikovalskimi kosi. Vsaj jaz ne opažam takega vpliva. Edino, kar bi se lahko zgodilo, je, da so oblikovalski kosi dražji, ker gre za nov proizvodni proces, v katerega je vloženo veliko več truda in časa. Ti kosi se pač ne morejo cenovno primerjati z second-hand oblačili. Vendar pa bodo tisti, ki cenijo oblikovalce in njihovo delo, še vedno raje investirali v kvalitetnejše kose.
Se vam zdi, da je thriftanje med modnimi oblikovalci sprejeto?
Za dodatno strokovno mnenje smo povprašali tudi Almiro Sadar, redno profesorico na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil na NTF Univerze v Ljubljani. Po njenem mnenju bo thriftanje v prihodnosti še bolj priljubljeno, saj se ozaveščenost o trajnosti in negativni vpliv hitre mode na okolje povečujeta.
Profesorica Sadar je o vplivu thriftanja na mlade oblikovalce dejala:
“Mnogi mladi oblikovalci že vključujejo vintage kose in rabljen tekstil v svoje kolekcije, jih upciklirajo in prilagodijo novim potrebam. Ta pristop ne le spodbuja individualnost in kreativnost, ampak tudi prispeva k trajnostnemu razvoju mode.”
Po njenih besedah so oblikovalci vedno bolj osredotočeni na trajnostne prakse in vključevanje recikliranih materialov, kar postaja ključen del sodobnih modnih trendov.
OD SKROMNIH ZAČETKOV DO GLOBALNEGA GIBANJA
Thrifting je prerasel svoje skromne začetke in postal globalni fenomen. Danes ne gre le za iskanje unikatnih zakladov ali ugodnih oblačil – je življenjski slog, ki spodbuja trajnost in zmanjšuje odpadke. Kako pa se je trifting razvil iz preprostih razprodaj do trendovske sile v modi in trajnosti?
KORENINE THRIFTINGA
Kot poroča spletna platforma Thrift World, koncept thriftinga sega v stare čase, ko so skupnosti izmenjevale dobrine ali ponovno uporabljale oblačila in tekstil. Organizirane trgovine z rabljenimi oblačili pa so se pojavile šele v 19. stoletju v Evropi in Združenih državah Amerike. Te trgovine so si prizadevale zmanjšati revščino z zagotavljanjem cenovno dostopnih oblačil in gospodinjskih predmetov za ljudi v stiski.
V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je gibanje za varčnost pridobivalo na zagonu. To gibanje je poudarjalo varčevanje z denarjem, premišljenost in ponovno uporabo predmetov – vrednote, ki so bile v skladu z ekonomskimi izzivi tistega časa, vključno z veliko depresijo. Ljudje so začeli podarjati predmete dobrodelnim organizacijam, kar je omogočilo vzpon prvih trgovin z rabljenimi predmeti.
V ČASU OMEJITEV
Druga svetovna vojna je prinesla pomembne spremembe v modi in potrošniškem vedenju. V mnogih državah je bila uvedena racionalizacija, ki je omejila proizvodnjo novih oblačil. Ljudje so se obrnili k thriftingu, da bi kar najbolje izkoristili svojo obstoječo garderobo, pri čemer so oblačila popravljali in prilagajali, da bi podaljšali njihovo življenjsko dobo..
ZLATA DOBA
Šestdeseta in sedemdeseta leta so prinesla porast priljubljenosti thriftinga, kar so spodbudila protikulturna gibanja, kot sta hipijevski in boemski slog. Trgovine z rabljenimi oblačili so postale zakladnice vintage mode, ki so ponujale unikatne kose, ki so izražali individualnost in upor proti mainstream modi.
V osemdesetih in devetdesetih letih je thrifting postal mainstream. Vintage oblačila so postala modna izjava, saj so jih sprejeli zvezdniki in oblikovalci trendov. Trgovine z rabljenimi predmeti so se razvile v bolj organizirane in skrbno urejene prostore, ki so zadovoljevale širši spekter potrošnikov, so zapisali na spletni platformi Good Fair.
SPLETNA PREOBRAZBA
21. stoletje je prineslo obdobje spletnega thriftinga. Platforme, kot sta eBay in Etsy, omogočajo posameznikom nakup in prodajo rabljenih predmetov po vsem svetu. Priročnost spletnega thriftinga je omogočila dostop širšemu občinstvu in razširila skupnost ljubiteljev rabljenih oblačil.
DANAŠNJA KULTURA
Thrifting še nikoli ni bil bolj priljubljen. Vplivneži na družbenih omrežjih in zagovorniki trajnostne mode poudarjajo slog iz druge roke ter razkazujejo svoje najdbe. Trgovine z rabljenimi oblačili so postale trendovske destinacije, kjer ljudje iščejo unikatne kose in podpirajo trajnost.
Zgodovina thriftinga priča o njegovi trajni privlačnosti in spreminjajočem se pomenu. Od svojih skromnih začetkov kot sredstvo za zmanjševanje revščine do današnjega statusa trajnostnega modnega gibanja je trifting postal pomemben del družbe. Ne ponuja le vpogleda v preteklost skozi vintage modo, temveč tudi tlakuje pot do bolj trajnostne in premišljene prihodnosti.
KAM POTEM ODLOŽITI RABLJENA OBLAČILA?
Lahko bi rekli, da je bolj etično in smiselno odložiti oblačila tam, kjer je proces ravnanja z blagom bolj transparenten. Kot primere bi lahko našteli dobrodelne organizacije, izmenjevalnice ali centri ponovne uporabe. Karitas in Rdeči križ sprejemata oblačila z namenom, da jih zagotovita ljudem v stiski – prav tistim, za katere so bile trgovine z rabljenimi oblačili prvotno namenjene. Ozaveščanje o pomenu rabljenih oblačil in spodbujanje dialoga o namenu trgovin, ki jih prodajajo bi moralo imeti večji prostor v naši družbi, kot je bil do sedaj namenjen.
Študent Jon Vitezič, ki redno sodeluje pri študentskih izmenjevalnicah oblačil, je zaupal, kako poteka celoten dogodek. Zbiranje oblačil se začne dan ali dva pred izmenjevalnico, kjer se spodbuja ponovna uporaba rabljenih oblačil. Deluje na principu “prineseš oblačilo, dobiš kuponček”, ta kos papirja pa zamenjaš za poljubno oblačilo. Neprevzete obleke ne gredo v nič, saj jih donirajo študentom modnega oblikovanja na Naravoslovnotehniški fakulteti, oni pa jih uporabijo za študentske projekte. Leta 2023 so poleg izmenjevalnice organizirali tudi okroglo mizo na temo trajnostne mode in študentom predstavili vpliv hitre mode na okolje in praktične načine k reševanju tega problema.
“Udeležba je vedno zelo visoka. Pogosto se zgodi, da moramo izmenjevalnico podaljšati za en ali dva dodatna dneva, saj zberemo veliko oblačil, povpraševanje pa preseže naša pričakovanja. Dogodek je zelo priljubljen ne le med študenti, ampak tudi med zaposlenimi na fakulteti, ki se včasih prav tako vključijo in zamenjajo kakšen kos oblačila, kar ustvarja prijetno in vključujoče vzdušje,” je poudaril. Priljubljenost trenda trajnostne mode je pozitivno vplivala na število udeležencev izmenjevalnic. Študentom posledično koncept izmenjevalnic ni več tuj. Zaradi razširjenosti ozaveščanja so tudi bolj zavestni glede varstva okolja in vplivov hitre mode, kar se odraža v priljubljenosti izmenjevalnic.
Avtorice: Tanja Kastelic, Nika Vrešnjak in Lana Stermšek Kristan
- Beseda thrift je tujka, ki pomeni trgovina z rabljenimi oblačili ali izdelki. Thriftanje pomeni nakupovanje rabljenih oblačil ali izdelkov. Druge besede v slovenskem jeziku na žalost še ni. ↩︎
