SLOVENIJA IMA TALENT
Uvodna špica oddaje
Novinarke.si | Novinarji.si
Spletna stran Katedre za novinarstvo (FDV).
Slovenija ima talent je talent šov, v katerem se preizkusijo pevci, gledalci, akrobati, komiki in vsi tisti, ki želijo pokazati svoj talent. Oddajo smo v Sloveniji udomačili in jo prilagodili za slovensko občinstvo. Licenca izvira iz Združenega kraljestva; gre za oddajo Got talent, ki je najbolj razširjen format. Jasmina Lozej, vodja projekta: »Z nakupom licence prejmemo ogromno pravil, ki se jih moramo držati, format pa prilagodimo naši kulturi.« Talenti se pri nas že deseto leto potegujejo za glavno nagrado 50 tisoč evrov. Analize in statistike pa kažejo, da gre za izjemno gledano oddajo, četudi vemo, da gledanje televizije pada.
Številke in ogledi
Statistike, ki jih za Proplusovo oddajo ureja AGB Nielsen Media Research, kažejo, da je bila gledanost prvo sezono leta 2010 najvišja. Kar 63 odstotkov ljudi pred zasloni je gledalo ravno talente. Čez leta so se odstotki gibali med 51 in 63 odstotkov. Za letošnjo 10. sezono, vseh podatkov še nimajo, vendar je finalno oddajo gledalo 54 odstotkov tistih, ki so linearno spremljali celotno sezono. Cilja publika statistik so posamezniki stari med 18 in 54 let. Oddaja je prisotna na družbenih omrežjih; Facebook, Instagram, TikTok in YouTube. Facebook profil v enem tednu doseže kar tri milijone ljudi. Tam imajo skoraj 123 tisoč sledilcev, na dan povprečno 207 tisoč uporabnikov doseže profil. Facebook profil je imel 32,16 milijona vtisov, objave pa 31,8 milijona vtisov. Kar pomeni, da se je uporabnikom tolikokrat prikazala vsebina Slovenija ima talent. Na Instagramu imajo sicer profil le zadnja tri leta, zato so tam številke manjše, a vendar so v jubilejni sezoni pridobili 30 odstotkov novih sledilcev.
Gledalci televizije so običajno starejši, veliko mladih pa oddajo spremlja na platformi VOYO. Laura Vnuk, ki skrbi za odnose z javnostmi, pravi, da si gledalci želijo slišati zgodbo o uspehu. Ob ustvarjanju vsebin si prizadevajo vzbuditi posameznikova čustva, da emocionalno pritegnejo, kar pa jim, po komentarjih sodeč, tudi uspeva.
“socialna omrežja Prinašajo veliko dobrega in veliko slabega!” laura vnuk
Žirantsko ekipo sestavljajo štirje žiranti. Zadnjih pet sezon so to Ana Klašnja, Marjetka Vovk in Lado Bizovičar, le dve leti jim je priključen Andrej Škufca. Klašnja in Škufca sta profesionalna plesalca, Vovk in Bizovičar pa pevca. Oni so tisti, ki prepoznajo talent. Po predizborih sledi avdicijska oddaja, v kateri žiranti izberejo, kdo se uvrsti v polfinale. Po petih polfinalih oddajah sledi finale, vanj se takoj uvrsti tisti, ki je na polfinalni oddaji zbral največ glasov publike. Žiranti pa izbirajo med drugo in tretje uvrščenim z največ glasovi, da bi dobili še drugega finalista. Iz petih polfinalnih oddaj gre v finale le deset finalistov. Odločitev v finalu, kdo je zmagovalec, je v rokah vseh gledalcev, ki glasujejo.
Lado Bizovičar, Marjetka Vovk, Ana Klašnja, Andrej Škufca (z leve)
Razglasitev uvrstitve plesne skupine Kamikazete v finale
Ustvarjalci Slovenija ima talent trdijo, da je njihov cilj prikaz talentov, ki jih naša država premore. Oddaja predstavlja odskočno desko tekmovalcem, ki lahko po tekmovanju doživljajo velike spremembe tako na profesionalni kot tudi osebni ravni.
Minka Kladnik, vodja castinga: »Pri nas skavtamo, kar pomeni, da tudi sami poiščemo talente, ki se morajo prijaviti kot vsi ostali. Hkrati je naša temeljna naloga, da se zavedajo v kaj se spuščajo, ničesar jim ne smemo in niti nočemo skriti.«
“Nam je Slovenija ima talent še vedno služba. Ko gremo domov, nas tam čakajo naši talenti.” Jasmina Lozej
Velik format oddaje=velika odgovornost
Veliko odgovornost predstavlja vpetost mase ljudi, ki jo je treba uskladiti. Poleg tega je pomembno ohranjanje zaupnosti informacij, hkrati pa je tudi upravljanje finančnega proračuna velik zalogaj. »Na koncu je pomembno, da so vsi zadovoljni in izpopolnjeni pri svojem delu,« je prepričan Aljoša Möderndorfer, production manager.
Oddaje, kot je Slovenija ima talent temeljijo na dobro usklajenem in odgovornem delu celotne ekipe. Odgovornost ustvarjalcev se odraža v organizaciji, komunikaciji in spoštovanju mnenj, saj vsaka faza produkcije zahteva premišljene odločitve in sodelovanje.
Zaodrje polfinalne oddaje
“Nič ni prav in nič ni narobe, so le mnenja.”
Jasmina lozej
Jasmina Lozej pojasni, da je komunikacija in usklajevanje sektorjev pri vodenju projekta ena izmed najpomembnejših in temeljnih odgovornosti: “Kot vodja moraš spoštovati mnenje sodelavcev, saj moramo na koncu delovati kot eno.”
Minka Kladnik izpostavlja, da je v castingu največja odgovornost jasna komunikacija med talenti in organizacijsko ekipo. Casting je tisti, ki skrbi za dobrobit tekmovalca in je z njim od začetka do konca.
Ekipa za odnose z javnostmi, ki je zadolžena za pripravo talentov na medijsko izpostavljenost, dodaja še en vidik odgovornosti.
“Tekmovalce moramo pripraviti na komuniciranje, tako z ekipo kot z novinarji. Da jih naučimo, kako je, ko zares stopiš v medijski svet. Odgovornost je tudi to, da tekmovalcem stojimo ob strani in smo jih v pomoč tudi po njihovem nastopu.”
Laura Vnuk
Lahko bi rekli, da se odgovornost vseh članov ekipe povezuje v celovit proces, ki omogoča nemoteno delovanje oddaje. Z usklajenim delovanjem, odprto komunikacijo in spoštovanjem raznolikosti ustvarjalna ekipa zagotavlja, da Slovenija ima talent vsako sezono “navduši” gledalce in tekmovalce.
Poleg tega je izjemno pomembno vzdušje na snemanju. Ekipa ima animatorja Blaža Babiča, ki gledalce med oddajo v živo animira in zabava. Skrbi, da so dobre volje, da vedo, kaj sledi, in lahko sodelujejo pri vzklikanju in stoječih ovacijah. Dobra atmosfera v studiu je ključna, ko se publika dobro odziva, so tudi tekmovalci pomirjeni in se bolje izkažejo.
Animator Blaž Babič
Kdo so tekmovalci in kako je oddaja zastavljena?
Pri tekmovalcih je prvotno pomemben njihov talent in karizma, da na koncu ustvarja zanimivo celoto. V castingu skrbijo, da so tekmovalci različnih starostnih skupin iz različnih geografskih območij. Prijavijo se tako posamezniki in posameznice kot tudi skupine in večje zasedbe. Želijo si jim dati priložnost, da se pokažejo Sloveniji in jo hkrati tudi zabavajo. »Ljudem damo kruha in iger! Po formatu je tako, da so avdicijske oddaje narejene po principu gladiatorskih iger, zato je občinstvo; peti žirant,« pravi Lozej. Na začetku so ravno zaradi videza »gladiatorskih iger« snemali v SNG Opera in balet Ljubljana, sedaj to atmosfero ustvarjajo v PROPLUS studiu.
Oddaje, kot je Slovenija ima talent, niso le vir zabave in sprostitve za gledalce, temveč tudi pomemben družben dejavnik, ki odpira prostor za dialog in prenaša ključna sporočila.
Poleg iskanja in predstavitve talentov so tovrstne oddaje pogosto odraz vrednot, kot so vztrajnost, solidarnost in spoštovanje raznolikosti. »Pomembno je, da damo glas tistim, ki ga sicer morda ne bi imeli. S tem nagovarjamo tudi širšo družbo,« poudarjajo ustvarjalci oddaje.
Med ustvarjalnim procesom oddaje se ekipa dotakne socialnih vprašanj in tabu tem, ki jih v medijih ne vidimo pogosto. To vključuje obravnavo družbenih neenakosti, podpore marginaliziranim skupinam in osvetljevanje osebnih zgodb, ki lahko navdihnejo druge. Takšne zgodbe gledalcem ponujajo možnost, da skozi drugačne perspektive razumejo aktualne družbene izzive. Zaradi emocionalnosti in čustev se s tekmovalci tudi lažje povežemo.
Hkrati je pomembno, da oddaje ohranjajo svojo zabavno noto, saj gledalcem omogočajo, da se za trenutek odmaknejo od vsakdanjih skrbi.
Z inovativnimi pristopi in vključevanjem raznolikih talentov oddaje, kot je Slovenija ima talent družbi ne prinašajo le zabave, temveč tudi možnost, da se poglobimo v vprašanja, ki nas vse povezujejo. Na ta način postajajo most med zabavo in družbeno odgovornostjo.
Strokovno o oddaji: ekonomski in kulturni vidiki
Z oddajo nam sporočajo, da moramo maksimizirati svojo vrednost na trgu. “Posredno to počnejo, to ni njihov cilj. Na nek način želijo doseči, da se stalno primerjamo, da tekmujemo z drugimi.” je odločna Breda Luthar, sociologinja in profesorica medijskih študij na Fakulteti za družbene vede.
Kot že omenjeno, oddaje, kot je Slovenija ima talent, niso zgolj zabavne, temveč odražajo širše družbene, ekonomske in kulturne spremembe. Gre za dvojno perspektivo: po eni strani so rezultat ekonomskih sprememb v televizijski industriji, po drugi pa kulturni fenomen, ki materializira duh časa. Breda Luthar poudarja, da je briljantna ideja teh oddaj ravno v tem, da navadni ljudje postanejo zvezde – kar simbolizira dostopnost uspeha, vendar skozi tekmovalni okvir kapitalističnega sistema.
Luthar pravi, da so, ekonomsko gledano, te oddaje posledica urbanizacije, privatizacije in razvoja novih medijev, ki so spremenili temelje televizijske industrije. Kulturni vidik pa se osredotoča na idejo, da se bo trud obrestoval – kar pooseblja kapitalistični tekmovalni duh in individualno odgovornost. Uspeh posameznika je predstavljen kot rezultat njegovega dela, kar implicitno utrjuje idejo, da za neuspeh ni odgovoren nihče drug kot on sam.
Te oddaje so tako rezultat širših sprememb, povezanih z neoliberalizmom, kjer je tekmovalnost legitimiran tip odnosa v družbi. Čeprav njihov primarni cilj ni legitimizacija neoliberalizma, je ta pojav prisoten kot neposredni učinek tega kulturnega modela. Luthar pa tudi izpostavlja, da je odgovornost ključna tako pri spremljanju urbanizacije in privatizacije kot pri razumevanju implicitne legitimacije neoliberalnih vrednot, ki jih oddaje posredujejo.
Luthar še pojasni, da so na nek način te oddaje odsev naše družbe. Implicitno nas učijo, da je posameznik tisti, ki nosi celotno breme svojega uspeha ali neuspeha. Tako postajajo platforma, kjer se zabava prepleta z družbenimi spremembami in legitimacijo tekmovalnega duha kapitalizma.
Kako sodelovanje v oddaji vpliva na bivše tekmovalce?
Talente ustvarjalci spremljajo eno leto, se z njimi ukvarjajo, jim nudijo oporo, uberejo individualen pristop ter res dobro spoznajo vsakega tekmovalca.
Pa je res tako? So bili tekmovalci preteklih sezon deležni take obravnave? Vse polfinaliste veže pogodba o poslovni skrivnosti, ki je del produkcijskega procesa. Torej do določenih skrivnosti in informacij seveda ne moremo priti. Spomnimo, da gre za oddajo, kjer je tekmovalec odvisen od svojega nastopa, vsi imajo enake možnosti in omejitve.
Geografska pestrost bivših tekmovalk
»Še vedno sem v kontaktu z nekaterimi. Smo ostali v dobrih odnosih.«
»Če bi lahko, bi še enkrat ponovila izkušnjo!«
»Skozi celoten nastop sem ostala pristna sama sebi, nihče me ni na nič nagovarjal, vse odločitve sem vedno sprejela sama.«
Nina Sirk, finalistka 9. sezone Slovenija ima talent
Lara Drnovšček Krivec, tekmovalka 7.sezone Slovenija ima talent s plesno skupino Revolution
Lea Čumurdžić, tekmovalka 6. sezone Slovenija ima talent
Maja Tasić, tekmovalka 8.sezone Slovenija ima talent
Timotej Willewaldt, zmagovalec 6. sezone: »Moja izkušnja je samo pozitivna. Verjamem, da je kdo, ki se čuti izigranega ali morda misli, da bi moral biti uspešnejši. To pač ni neko strokovno tekmovanje. Kriteriji so taki, kot si jih izmisli vsak gledalec, ki lahko kasneje glasuje.«
Tekmovalke so bile iskrene, da jim v oddaji niso vsiljevali mnenj. Včasih so lahko predlagali, kaj naj izpostavijo ali kaj bi bilo bolj zanimivo. Vendar je treba poudariti, da je na koncu odgovornost vsakega posameznika, da ostaja zvest samemu sebi ali dopušča, da nanj vplivajo.
Nepričakovano blizu zmage-ANEN
Finalistka resničnostnega šova Slovenija ima talent Nina Sirk, znana tudi pod umetniškim imenom Anen, ki je v šovu predstavila svoj pevski talent, ima s sodelovanjem z medijsko hišo Pro Plus pretežno pozitivne izkušnje. Ko se je pripravljala na nastope, so ji celo ponudili pevske vaje in prostore za priprave. Prav tako meni, da je sodelovanje v takšni produkciji zelo pozitivna izkušnja in ima na potek snemanj samo dobre spomine. Kakor nam je povedala med snemanji ni bila pretirano pod stresom, razen v polfinalu, ko je pred snemanjem obtičala v dvigalu deset minut pred njenim polfinalnim nastopom. Na srečo je na nastop vseeno prišla pravočasno. Čisto na začetku na avdiciji je bila zadnja na vrsti za tisti dan. »So poskrbeli za hrano in za zabavo. Sploh nisem študirala o času, ampak je hitro minilo.« Sirkova je na odrih POP TV studia prvič zablestela leta 2023 in s svojim karizmatičnim nastopom očarala tako žirijo kot gledalce.
»Nisem pričakovala, da bom prišla v finale.« je zaupala. Kakor nam je povedala, jo je njen uspeh zelo pozitivno presenetil. Do polfinala pa je bila glede svojega talenta zelo samozavestna. Tudi med tekmovalci vlada mirno vzdušje in ni zaznane neke pretirane tekmovalnosti. Večinoma komunicirajo bolj s samo produkcijsko ekipo kot pa med seboj, saj poskušajo obdržati koncentracijo.
Intervju z Nino Sirk
Slovenija ima talent trenutno spremlja večina ljudi in tudi starostnih skupin, ki so bolj konzervativno usmerjene, kakor nam pove Sirk: »Slovenci smo konzervativen narod.«
»V šovu iskanja talentov bo zmagal nekdo, ki je zmagovalec že zdaj – ima privilegiran družbeni položaj, je najverjetneje moškega spola, izkazuje atribute mladosti, lepote in zdravega telesa, zraven pa je še po slovensko priden, skromen in simpatičen,« je v svojem prispevku omenila (Vertačič, 2010). Podobne izkušnje z oddajo pa je imela tudi Sirk: »Za finale so mi predlagali, da si izberem eno popevko. Ampak popevke niso moj stil.« Kljub raznolikosti nastopajočih bo zmagovalec vseeno nekdo, ki je tisto leto spremljevalcem tega resničnostnega formata posebej blizu. Finalistka oddaje meni, da glasovi publike ne pomenijo veliko. Po njenem mnenju je zmagovalec določen v naprej vsaj do te mere, da produkcijska ekipa glede na gledalce predvidi, kdo bo njihov favorit.
Kaj pa se potem zgodi z nastopajočimi, ko njihov trenutek slave ugasne? Je lahko nastopanje na Slovenija ima talent odskočna deska za nadgradnjo talentov in povzpenjanje po lestvici do uspešne kariere?
“pri všečnosti tekmovalca ima veliko vlogo njegova osebnost, simpatičnost. Ljudje smo še vedno ljudje; gre za neke vrste tekmovanje v popularnosti.”
Timotej Willewaldt
Neposrečeni talenti
Med uspešnimi posamezniki se pojavi tudi kdo, ki ni najboljši ali bi se mu gledalci lahko celo smejali. A to ni produkcijski trik. Takšni ljudje verjamejo vase in v svoj talent, večkrat se prijavijo na oddajo, želijo si nastopati. Aljoša Möderndorfer pojasni, kako ravnajo v primeru, ko se nekdo ponovno prijavi, in vedo, da ne bi bilo primerno, da se ga izpostavlja. »Damo ga na predizbore, da mu lahko vsaj nekaj ponudimo, da se nam lahko predstavi.”
»Če se smejimo z njim, smo veseli, če pa se njemu, je to narobe.« Jasmina Lozej
“Cilj je omogočanje prepoznavnosti in skok na višji nivo sanj vsakega tekmovalca.” Lara Drnovšček Krivec
“V samem središču je talent sam, če je ta dober, potem stvar izpade dobro. Tako z dodatki kot brez dodatkov. Če ni, potem pa nič ne more preseči neke originalne vrednosti prikazanega talenta.”
Timotej Willewaldt
“Z nastopom v oddaji se mi je izpolnila moja dolgoletna otroška želja.” Lea Čumurdžić
Kritike in pohvale jubilejnih zmagovalcev
Zmagovalca letošnje 10. sezone sta Frida in Edvard. Devetletni brat in sedemletna sestra sta se Sloveniji predstavila s hitrostnim računanjem. Žirant Lado Bizovičar jima je dodelil zlati gumb, iz polfinala sta se uvrstila v finale in tudi zmagala. Njun talent je prejel tako pohvale kot kritike.
Frida in Edvard
Zaodrje polfinalne oddaje
Kakšno je mnenje gledalcev oddaje Slovenija ima talent?
»Vse skupaj je prirejeno, že vnaprej vedo, kdo bo zmagal in kako bodo oddajo izpeljali.« Roman Bubnič
“Zdi se mi, da je vsako leto slabše, kar vse je lahko že talent. Zame ni talent to, da se napiflaš številke. Včasih so mi bile Slovenija ima talent oddaje veliko bolj všeč.” Hurija Vrtagić
“Oddaja izgublja smisel. Meni se zdi, da so izjave žirantov zaigrane in ponavljajoče točke. Letos nisem niti ene oddaje pogledala do konca.” Julija Žvokelj
»Cilj oddaje je popestriti nedeljski večer! Ne glede na to, kakšen talent zmaga.« Maja Tasić
»To, kar zmoreta Edvard in Frida, ne zmore večina odraslih. Bravo! Ponosni smo lahko na našo mladino in prav je, da zmaga tudi takšen talent.« Boris Valenčič
“Letošnja zmaga je pokazatelj tega, da na mladih svet stoji! Ponosna sem na Frido in Edvarda. Pogumno naprej.” Saša Toman
Pod črto_
Slovenija ima talent je še ena izmed oddaj, ki nas privablja pred televizijske zaslone. S svojo pestrostjo, kvalitetno snemalno opremo in vdelano ustvarjalno ekipo ustvarjajo visoko gledane oddaje. Tekmovalci odnesejo izkušnje, zmagovalci tudi denarno nagrado, po tekmovanju pa so jim marsikatera vrata odprta.
Kot družba smo vsakodnevno v prehitrem tempu in zabava, ki jo oddaja ponuja, nas odmakne od težav in skrbi. Po eni strani gre za reprodukcijo problematičnih predstav družbi, na drugi strani pa z oddajo legitimirajo tekmovalno logiko. Luthar poudari, da ljudje zares uživamo v zabavi in zadregi nekoga drugega. Smo družba, ki potrebuje nenehno zabavo.
Da je oddaja prirejena, zrežirana in podobno, lahko zavržemo. Odnos ustvarjalcev oddaje do tekmovalcev je povsem profesionalen in nič ni vsiljeno ali umetno “odigrano”. Vzdušje je spodbudno, sproščeno in nikjer ne diši po “kuhinji.” Gre za oddajo, kjer se tekmovalci predstavijo, izpopolnijo svoje veščine in si lahko ustvarijo boljše pogoje za nadaljnje delo. Odgovornost tekmovalca je njegov nastop, ustvarjalci mu na procesni poti stojijo ob strani, gledalec pa po finalni oddaji presodi, kdo je tisti, ki si zasluži titulo zmagovalca.
“Mi zares vsakega jemljemo kot človeka, Nikoli kot številko. Za vse si zapomnimo imena in res se jim želimo individualno posvetiti. Ljudem v današnjem svetu to zares veliko pomeni.” Minka Kladnik
Neja Baša, Taša Mihelčič (tekmovalka na avdiciji 5. sezone oddaje Slovenija ima talent), Ana Vita Leban
