Foto: Val 202
Foto: Val 202

Leto 2020 je zaznamoval izbruh epidemije novega koronavirusa, ki je zaustavil življenje in ohromil državo, priča pa smo tudi številnim napadom in pritiskom na novinarsko skupnost. Premier Janez Janša je marca na Twitterju obtožil Radiotelevizijo Slovenije (RTV) in njihove novinarje zavajanja javnosti, kar pa so pri Društvu novinarjev Slovenije (DNS) razumeli kot »grožnje zaposlenim na RTV Slovenija pred morebitno izgubo zaposlitve ali drugimi represivnimi ukrepi, ki jih utegnejo doleteti, če ne bodo poročali tako kot ustreza trenutni oblasti«. Decembra pa je vlada zaustavila tudi financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA), enega izmed stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja v Sloveniji, od katerega so odvisni tudi ostali mediji pri nas. »Ustavitev financiranja STA s strani vlade razumemo kot neposredni napad na STA in na kakovostno novinarstvo v Sloveniji,« so zapisali pri DNS, ki ga vodi Petra Lesjak Tušek, novinarka in urednica regionalnih vsebin pri časopisu Večer.

45-letna Korošica, diplomirana novinarka in magistrica komunikoloških znanosti, je bila leta 2015 kot prva ženska izvoljena na čelo DNS. Nasledila je sodelavca pri Večeru Matijo Stepišnika, ki se mu je po preteku mandata zdelo, da bi bila ona primerna kandidatka zaradi značajskih lastnosti in novinarskih sposobnosti. »Prvi odzivi niso bili čisto pozitivni. Neko jutro pa sem ji poslal bolj osebno elektronsko sporočilo, zakaj se mi zdi, da bi bilo to dobro za društvo, za novinarstvo in za njo,« je leta 2019 za RTV Slovenija povedal odgovorni urednik Večera. Ob imenovanju za predsednico DNS je opozorila na nestabilne razmere v medijih, poudarila pa tudi, da teh časov, ko so načete eksistence novinarjev, ne bo mogoče prebroditi brez širše aktivacije novinarjev, povezovanja, sodelovanja in solidarnosti. Napovedala je tudi boj za kakovostno novinarstvo, za novinarske profesionalne standarde in novinarje z znanjem in kompetencami.

Odraščala je v Črni na Koroškem, danes pa z možem Bogdanom in 17-letnima dvojčicama Dašo in Gajo živi v Dobji vasi na Ravnah na Koroškem. Ob koncu gimnazije se je odločala med študijem prava in študijem novinarstva, slednjega pa je izbrala, ker so jo že takrat zanimali mediji in spremembe v družbi. Kot se spominja njena prijateljica Katja Gole, je že v mladosti kazala željo po družboslovnem udejstvovanju, Petrin oče Rajko pa je poskrbel tudi, da je hči dobila tudi prvi mikrofon. Kariero je na pobudo Edvarda Prošta pričela na Radiu Slovenija kot dopisnica iz Slovenj Gradca, za radijsko delo pa je leta 2002 prejela nagrado bratstvo resnice za perspektivno novinarko. Vendar pa jo je vedno bolj privlačilo časopisno novinarstvo, saj se ji je zdelo, da se lahko tam najbolje izraža.

Novinarka časopisa Večer se je že v preteklosti povečala tematikam, ki so pripomogle k družbenim spremembam. Poročala je o degradiranosti okolja v Mežiški dolini, s čimer je vladajoče prepričala o nujnosti sanacije. In čeprav je nekaterim zaradi kritičnega poročanja vzor, drugim zaradi kritičnosti predstavlja trn v peti. Marca je poročala o tvitih takratnega direktorja slovenjgraške bolnišnice Janeza Lavreta, ki je kasneje odstopil. Nekateri mediji so ji takrat očitali, da je za to imela tudi osebne razloge, vendar pa sodelavci poudarjajo, da teh stvari ne počne zaradi sebe in svojih ambicij, temveč zaradi skupnosti in malega človeka. »Tematike že od nekdaj srka predvsem iz delavskega okolja, še posebej so ji pri srcu ljudje na socialnem robu, tisti, katerih beseda nima pomena. A ona jih najde, jim ponudi medijski prostor, jih postavi med enakovredne,« je povedala Katja Gole. Urška Polanc, Večerova novinarka, pa pravi, da Lesjak Tuškova poudarja pomen terena in zgodbe malih ljudi. »Večkrat poudarja, da novinar ne more samo sedeti v pisarni. Nujno je, da gre tudi na teren.« Prijatelji in sodelavci jo opisujejo kot osebo vredno spoštovanja in zaupanja, vedno pripravljeno pomagati. Pri njej pa opažajo tudi nekaj tako imenovane tipične koroške trme, s pomočjo katere skoraj vedno dosega zastavljene cilje. »Svojim stališčem, prepričanjem ostaja zvesta. Vedno prisluhne mnenju drugih, a se ne pusti zmesti. Ne glede na okoliščine kot novinarka ohranja držo resnicoljubnosti in zavezanosti javnosti,” je povedala Polančeva.

Ljubiteljica smučanja in joge ter soavtorica knjige z naslovom »Prebežniki, kdo ste?« poudarja pomembnost branja in aktivizma. Za Val 202 je dejala, da rada prebira slovensko literaturo, saj se ji zdi, da imamo veliko kvalitetnih pisateljev, občasno pa poseže tudi po svetovnih klasikih. Je del neformalnega in nevladnega kulturnega gibanja prostovoljk, ki v Grajskem parku na Ravnah na Koroškem prirejajo javna branja z namenom širjenja poezije in proze med prebivalstvo. Imenujejo se Radmance, navdih za ime pa so eno leto po pričetku delovanja našle pri liku iz novele Ljubezen na odoru, ki jo je napisal koroški pisatelj Prežihov Voranc. Sodelovanje v tem gibanju ji omogoča pobeg iz vsakdana, kulturno delovanje pa jo izpopolnjuje.

Leta 2019 pa je bila ponovno izvoljena na položaj predsednice DNS, ki kot pravi, v nestabilnih razmerah v medijih ni lagoden položaj. Septembra je na predstavitvi zbornika Premisleki o prihodnosti javnih medijev, ki je nastal na pobudo Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede, v svojem govoru povedala, da so novinarji pogosto preveč individualizirani, razdrobljeni, nepovezani in razdeljeni. Poudarila je, da se morajo poenotiti in se zavzeti za svoj poklic in vlogo, ki jo opravljajo. Po njenem mnenju je pri nas še veliko profesionalnih novinarjev in medijev, ki so eden od demokratičnih stebrov. »Zato ne pretiravamo, če rečemo, da gre prav v tem trenutku za biti ali ne biti – za obstoj ali razkroj – in da je treba odločno reči ne zlasti udaru na javni servis, tako na RTV kot STA in posledično celotno medijsko krajino,« je v govoru poudarila Petra Lesjak Tušek.

Prejšnji članekŽe od majhnega rad zmaguje, zato je njegov cilj biti najboljši na svetu
Naslednji članekPrimož Roglič, športnik leta 2020